Page 28 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
ajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
Ti avtorji ustvarjajo občutek skoraj naivnega, pozitivnega pogleda na
potrošništvo, kjer je potrošnik kralj, ki je svoboden in je poudarjena nje-
gova individualnost.
Preglednica 4: Potrošnja
Avtor Leto Koncept
Hebdige
Miller 1979 Bricolage; potrošniki skušajo z brikolažem in naredi sam asemblažem do-
dati osebni pečat.
1987 Potrošnja kot odtujitev; izdelki so v osnovi odtujitveni, potrošnik nima
družbenega odnosa s proizvajalci. Zato z razodtujitvijo skuša prilagoditi.
Fiske in De Certeau 1989, 1984 Potrošnja kot vsakodnevna kreativna dejavnost.
28 Druga avtorja, ki sta pomembna z vidika preučevanja potrošnje, sta
Veblen (2007) ter Bourdieu in Nice (1980). Raziskovali so, kako je kultu-
ra potrošnje povezna z razlikovanjem in identiteto, pri čemer zavzamejo
dobrine simbolično vlogo. Te razlike, ki jih potrošniki ustvarijo, so nji-
hov kulturni kapital.
Od časa, ko je Julierjeva teorija nastala, lahko opažamo porast uspeha
zagonskih podjetij na platformah za množično financiranje, kot je kicks-
tarter. Posamezniki se izpostavijo ne glede na uspeh in končni izid. Zdi se
celo, da gre za proces in prikaz, kot pa za dejansko nov izdelek. Morda kic-
kstarter spominja na vračanje rokodelstva, ko je v izložbi čevljarske delav-
nice sedel mojster in izdeloval čevelj. Končnega izdelka marsikdo ni videl.
So pa vsi mimoidoči bili del procesa. Ta pojav Mc Guirk (2011), kurator
in kritik oblikovanja, opisuje kot fetišizem rokodelstva (ang. Craft Feti-
shism). Pri tem rokodelstvo povezuje z avtentičnostjo, verodostojnostjo,
ki se zoperstavlja množičnim korporativnim izdelkom. Gre za preskok,
kjer je oblikovalec obenem izdelovalec, rokodelec. Ta princip je uporabil
tudi Gucci.
Oblikovanje
Kot smo že omenili je oblikovanje prisotno povsod, saj ne gre zgolj za
oblikovanje predmetov, temveč tudi procesov in vsega okoli nas. Naloga
oblikovanja v podjetjih je, da vgradijo kulturno vsebino v razmerja med
človekom in tehnologijo.
Proizvodnjo in potrošnjo povezuje oblikovalec. Gardner in Sheppard
(1989, po Julier 2014, 59) pravita, da je urejanje odnosa med proizvodnjo,
izdelkom in potrošnikom glavna naloga oblikovalcev.
Ti avtorji ustvarjajo občutek skoraj naivnega, pozitivnega pogleda na
potrošništvo, kjer je potrošnik kralj, ki je svoboden in je poudarjena nje-
gova individualnost.
Preglednica 4: Potrošnja
Avtor Leto Koncept
Hebdige
Miller 1979 Bricolage; potrošniki skušajo z brikolažem in naredi sam asemblažem do-
dati osebni pečat.
1987 Potrošnja kot odtujitev; izdelki so v osnovi odtujitveni, potrošnik nima
družbenega odnosa s proizvajalci. Zato z razodtujitvijo skuša prilagoditi.
Fiske in De Certeau 1989, 1984 Potrošnja kot vsakodnevna kreativna dejavnost.
28 Druga avtorja, ki sta pomembna z vidika preučevanja potrošnje, sta
Veblen (2007) ter Bourdieu in Nice (1980). Raziskovali so, kako je kultu-
ra potrošnje povezna z razlikovanjem in identiteto, pri čemer zavzamejo
dobrine simbolično vlogo. Te razlike, ki jih potrošniki ustvarijo, so nji-
hov kulturni kapital.
Od časa, ko je Julierjeva teorija nastala, lahko opažamo porast uspeha
zagonskih podjetij na platformah za množično financiranje, kot je kicks-
tarter. Posamezniki se izpostavijo ne glede na uspeh in končni izid. Zdi se
celo, da gre za proces in prikaz, kot pa za dejansko nov izdelek. Morda kic-
kstarter spominja na vračanje rokodelstva, ko je v izložbi čevljarske delav-
nice sedel mojster in izdeloval čevelj. Končnega izdelka marsikdo ni videl.
So pa vsi mimoidoči bili del procesa. Ta pojav Mc Guirk (2011), kurator
in kritik oblikovanja, opisuje kot fetišizem rokodelstva (ang. Craft Feti-
shism). Pri tem rokodelstvo povezuje z avtentičnostjo, verodostojnostjo,
ki se zoperstavlja množičnim korporativnim izdelkom. Gre za preskok,
kjer je oblikovalec obenem izdelovalec, rokodelec. Ta princip je uporabil
tudi Gucci.
Oblikovanje
Kot smo že omenili je oblikovanje prisotno povsod, saj ne gre zgolj za
oblikovanje predmetov, temveč tudi procesov in vsega okoli nas. Naloga
oblikovanja v podjetjih je, da vgradijo kulturno vsebino v razmerja med
človekom in tehnologijo.
Proizvodnjo in potrošnjo povezuje oblikovalec. Gardner in Sheppard
(1989, po Julier 2014, 59) pravita, da je urejanje odnosa med proizvodnjo,
izdelkom in potrošnikom glavna naloga oblikovalcev.
