Page 27 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 27
Kultura 27
Sodobna ekonomija, trgovina in politika vodijo sistem »znak–
vrednota«, kako so stvari videti, in določajo, kako je videz interpretiran
(Julier 2014).
V tem lahko vidimo prepletenost proizvodnje, potrošnje in oblikova-
nja. Morda lahko to poimenujemo kot tok (flux), nenehen pretok med di-
menzijami, lahko to opišemo tudi kot trke. Različni avtorji opozarjajo na
odločitve potrošnikov, ki so tako racionalne kot intuitivne oziroma emo-
cionalne in utemeljene na »vrednosti za denar« (Salecl 2010). Vrsta po-
litik kroji potrošništvo, potrošnjo. Kar nekaj šol je usmerjalo teoretična
razmišljanja o potrošnji, oblikovanju in potrošništvu, nekatere teorije so
kritične, druge pa naklonjene potrošništvu in potrošnji.
Preglednica 3: Kritične teorije o potrošništvu
Avtor(ji) Obdobje Koncept
Frankfurtska šola 1920−1960
Galbraith Oblikovanje in ustvarjalnost v proizvodnji kul-
Adorno in Horkheimer 1967 turnih izdelkov je koordinirana, logična in pre-
Carr in Fusi 1979 računana aktivnost.
1981
Za preživetje mora kapitalizem »preveč proizva-
jati« glede na potrošnjo, zato morajo biti potrebe
ustvarjene. Pojavi se termin »lažne potrebe«.
Uporabita izraz »kulturna industrija«, da poudar-
ita podobnosti med popularno zabavo in množič-
no proizvodnjo.
Množično potrošnjo popularne zabave in dobrin
imenujeta »kultura invazije«.
Skupno tem avtorjem je, da so kritični do sodobnega potrošništva.
To manipulira s potrebami potrošnikov in ustvarja lažni občutek po-
membnosti in moči v odločanju in izbiranju. Saleclova (2010) je tudi kri-
tična do sodobnih teorij izbire. Resda ustvarja množica možnosti vtis, da
se samostojno in svobodno odločamo, v resnici pa smo omejeni ne le s
kupno močjo, ampak tudi objektivnimi in subjektivnimi možnostmi, ki
predstavljajo naš okvir odločanja. Potrošnik je pogosto predstavljen, kot
so sicer predstavljeni podjetniki − prodorni, nenehno iščejo, hitri, odziv-
ni, uspešni na trgu možnosti. V resnici je potrošnik kot tudi podjetnik na
neki način ves čas voden.
Kot nasprotje kritiki potrošništva so se pojavili tudi bolj pozitivni
pogledi na potrošništvo, kjer naj bi imeli potrošniki vpliv na izdelek.
Sodobna ekonomija, trgovina in politika vodijo sistem »znak–
vrednota«, kako so stvari videti, in določajo, kako je videz interpretiran
(Julier 2014).
V tem lahko vidimo prepletenost proizvodnje, potrošnje in oblikova-
nja. Morda lahko to poimenujemo kot tok (flux), nenehen pretok med di-
menzijami, lahko to opišemo tudi kot trke. Različni avtorji opozarjajo na
odločitve potrošnikov, ki so tako racionalne kot intuitivne oziroma emo-
cionalne in utemeljene na »vrednosti za denar« (Salecl 2010). Vrsta po-
litik kroji potrošništvo, potrošnjo. Kar nekaj šol je usmerjalo teoretična
razmišljanja o potrošnji, oblikovanju in potrošništvu, nekatere teorije so
kritične, druge pa naklonjene potrošništvu in potrošnji.
Preglednica 3: Kritične teorije o potrošništvu
Avtor(ji) Obdobje Koncept
Frankfurtska šola 1920−1960
Galbraith Oblikovanje in ustvarjalnost v proizvodnji kul-
Adorno in Horkheimer 1967 turnih izdelkov je koordinirana, logična in pre-
Carr in Fusi 1979 računana aktivnost.
1981
Za preživetje mora kapitalizem »preveč proizva-
jati« glede na potrošnjo, zato morajo biti potrebe
ustvarjene. Pojavi se termin »lažne potrebe«.
Uporabita izraz »kulturna industrija«, da poudar-
ita podobnosti med popularno zabavo in množič-
no proizvodnjo.
Množično potrošnjo popularne zabave in dobrin
imenujeta »kultura invazije«.
Skupno tem avtorjem je, da so kritični do sodobnega potrošništva.
To manipulira s potrebami potrošnikov in ustvarja lažni občutek po-
membnosti in moči v odločanju in izbiranju. Saleclova (2010) je tudi kri-
tična do sodobnih teorij izbire. Resda ustvarja množica možnosti vtis, da
se samostojno in svobodno odločamo, v resnici pa smo omejeni ne le s
kupno močjo, ampak tudi objektivnimi in subjektivnimi možnostmi, ki
predstavljajo naš okvir odločanja. Potrošnik je pogosto predstavljen, kot
so sicer predstavljeni podjetniki − prodorni, nenehno iščejo, hitri, odziv-
ni, uspešni na trgu možnosti. V resnici je potrošnik kot tudi podjetnik na
neki način ves čas voden.
Kot nasprotje kritiki potrošništva so se pojavili tudi bolj pozitivni
pogledi na potrošništvo, kjer naj bi imeli potrošniki vpliv na izdelek.
