Page 39 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 39
Oblikovanje v organizacijah 39
ži zgolj prekomernemu trošenju in večji proizvodnji, ne nosijo pa globljih
sporočil in s tem ne zadovoljijo uporabnika.
Julier (2000, 3) govori o oblikovanju kot o strateškem orodju, kar pa
še vedno pomeni, da je oblikovanje reducirano na orodje, ki je v funkciji
poslovnih rezultatov. Oblikovanje pa je več kot orodje, je način mišljenja,
način bivanja, način dojemanja sveta in način delovanja. Oblikovanje je
povezano s kulturo, o čemer smo že pisali.
Desserti in Rizzo (2014) opredelita ta dva vidika oblikovanja kot:
– redukcionističen vidik, kjer je oblikovanje ena od veščin, ki pou-
dari izdelek, in
– kulturološki vidik, kjer gre za unikaten sistem kompetenc, zna-
nja in veščin, ki predstavlja inovativne rešitve.
Že iz imen vidimo, da je problem redukcija, poenostavljanje. Obliko-
vanje je nosilec in sooblikovalec vrednot ter temeljna sestavina kulture.
Morda velja izpostaviti, da so znani finski oblikovalci, ki jih laična javnost
rada omenja, vendar le redko kdo ob tem pove, da je oblikovanje na Fin-
skem vpeto v njihovo kulturo, je njihova kultura. Morda so zato v skan-
dinavskih državah oblikovalci povezali oblikovanje s trajnostnim razvo-
jem oziroma trajnostnim življenjskim slogom. Bjogvinsson idr. (2012) so
zato izpostavili oblikovanje kot pomemben proces, ki bo razvijal in spre-
minjal okolja, ta pa bodo prispevala k spremembam v življenjskem slogu
in potrošništvu.
Nekateri oblikovalci so začeli razvijati vlogo oblikovalca kot vizionar-
ja v družbi, ki ima vpogled v družbene izboljšave prihodnosti in sodeluje
s tehnologijo. Ta povezava s tehnologijo in tudi industrijo se kaže od 19.
stoletja naprej, ko se je zgodil premik v proizvodnji od obrtniškega k in-
dustrijskemu načinu, s tem pa tudi k industrijskemu oblikovanju. Pove-
čala se je potreba po sodelovanju med oblikovalci in izvajalci. Takrat se je
izoblikoval Sullivanov koncept »Form Follows function1«, ki je močno
vplival na industrijsko oblikovanje v smislu, da tudi industrijsko obliko-
vani izdelki nosijo neki pomen, vrednote. Bistvo tega koncepta je pouda-
rek na pomenih in vrednotah, ki jih morajo imeti tudi industrijsko obli-
kovani izdelki.
Če forma sledi uporabnosti, namenu, funkciji, potem lahko opredeli-
mo uporabnost kot ustreznost glede namembnosti.
1 Form follows function, pojem, ki se uporablja v oblikovalski stroki in pravi, da oblika sledi funkci-
ji. Prihaja s področja arhitekture in je v oblikovalskih in arhitekturnih krogih splošno sprejeto de-
jstvo.
ži zgolj prekomernemu trošenju in večji proizvodnji, ne nosijo pa globljih
sporočil in s tem ne zadovoljijo uporabnika.
Julier (2000, 3) govori o oblikovanju kot o strateškem orodju, kar pa
še vedno pomeni, da je oblikovanje reducirano na orodje, ki je v funkciji
poslovnih rezultatov. Oblikovanje pa je več kot orodje, je način mišljenja,
način bivanja, način dojemanja sveta in način delovanja. Oblikovanje je
povezano s kulturo, o čemer smo že pisali.
Desserti in Rizzo (2014) opredelita ta dva vidika oblikovanja kot:
– redukcionističen vidik, kjer je oblikovanje ena od veščin, ki pou-
dari izdelek, in
– kulturološki vidik, kjer gre za unikaten sistem kompetenc, zna-
nja in veščin, ki predstavlja inovativne rešitve.
Že iz imen vidimo, da je problem redukcija, poenostavljanje. Obliko-
vanje je nosilec in sooblikovalec vrednot ter temeljna sestavina kulture.
Morda velja izpostaviti, da so znani finski oblikovalci, ki jih laična javnost
rada omenja, vendar le redko kdo ob tem pove, da je oblikovanje na Fin-
skem vpeto v njihovo kulturo, je njihova kultura. Morda so zato v skan-
dinavskih državah oblikovalci povezali oblikovanje s trajnostnim razvo-
jem oziroma trajnostnim življenjskim slogom. Bjogvinsson idr. (2012) so
zato izpostavili oblikovanje kot pomemben proces, ki bo razvijal in spre-
minjal okolja, ta pa bodo prispevala k spremembam v življenjskem slogu
in potrošništvu.
Nekateri oblikovalci so začeli razvijati vlogo oblikovalca kot vizionar-
ja v družbi, ki ima vpogled v družbene izboljšave prihodnosti in sodeluje
s tehnologijo. Ta povezava s tehnologijo in tudi industrijo se kaže od 19.
stoletja naprej, ko se je zgodil premik v proizvodnji od obrtniškega k in-
dustrijskemu načinu, s tem pa tudi k industrijskemu oblikovanju. Pove-
čala se je potreba po sodelovanju med oblikovalci in izvajalci. Takrat se je
izoblikoval Sullivanov koncept »Form Follows function1«, ki je močno
vplival na industrijsko oblikovanje v smislu, da tudi industrijsko obliko-
vani izdelki nosijo neki pomen, vrednote. Bistvo tega koncepta je pouda-
rek na pomenih in vrednotah, ki jih morajo imeti tudi industrijsko obli-
kovani izdelki.
Če forma sledi uporabnosti, namenu, funkciji, potem lahko opredeli-
mo uporabnost kot ustreznost glede namembnosti.
1 Form follows function, pojem, ki se uporablja v oblikovalski stroki in pravi, da oblika sledi funkci-
ji. Prihaja s področja arhitekture in je v oblikovalskih in arhitekturnih krogih splošno sprejeto de-
jstvo.
