Page 40 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke

To pomeni, da se oblikovanje ukvarja s tem, kako stvari delujejo, ali
ustrezajo.2

S tem pa lahko industrijsko oblikovani izdelki postanejo nosilci vre-

dnot in odražajo stanje v družbi. V družbi oziroma človeški kulturi je

preurejanje, prerazporejanje, razlikovanje bistvena lastnost. Ker obliko-

vanje temelji na vrednotah in tudi kultura temelji na vrednotah, to spre-

minjaje pomeni, da če je kultura nenehno prevpraševanje, preurejanje, je

to tudi oblikovanje. Kljub temu obstajajo oblikovalci in teoretiki, denimo

Branzi (1986), ki vidijo oblikovanje kot ideologijo in ga želijo na neki na-

čin standardizirati in s tem oblikovanje omejiti na podobo.

Prav to standardizacijo kritizira Buchanan (2008), ki meni, da je v

standardizaciji vsajena nevarnost redukcije oblikovanja ne samo na slog,

40 ampak tudi na orodje trženja. Če se izgubi sprememba, pluralizem, dina-
mičnost procesa, potem obstanemo kot potrošniki izpostavljeni tržnim

aktivnostim, ki temeljijo na podobah – kot da živimo v simulakrah (Ba-

udrillard 1994).

Ne glede na razhajanja je avtorjem skupno, da oblikovanje razumejo

kot temeljno človeško dejavnost z vidnimi rezultati.

Če na vprašanje oblikovanja pogledamo še skozi analizo besede di-

zajn, potem vidimo v ospredju predvsem razliko, ki se pojavi v anglešči-

ni, in sicer design kot oblikovanje, pri čemer se enkrat pojavi oblikovanje

kot samostalnik in drugič design kot oblikovati, glagol. V prvem prime-

ru gre za izgotovljene izdelke, storitve, ki so zlasti v vsakodnevnem življe-

nju uporabljene kot del mode in stilov. V drugem primeru, design kot gla-

gol, pa gre za proces oblikovanja, torej za način, kako opredeliti problem

in projekt ter kako odgovorno iskati izboljšavo v svetu.

O tem razlikovanju govorita tudi Heskett (2011) in Julier (1998), ko

oblikovanje opisujeta kot »cultura del progetto«. V jedru kulture del

progetto so procesi oblikovanja, izbiranja in odločanja. To pa so procesi,

ki jih v managementu najdemo opredeljene kot načrtovanje.

Tobias Frere – Jones (2016) govori o kulturi načrtovanja, katere jedro

je nenehno oblikovanje in iskanje oblikovalskih rešitev: »Ko misliš, da je

oblikovanje končano, ti je samo zmanjkalo sposobnosti, da bi opazil po-

manjkljivosti.«

Ta dvojnost oblikovanja se kaže v razhajanju med posvojenim mene-

džerskim vidikom, kjer oblikovalci večinoma težijo k hitremu iskanju re-

2 Pri tem Heskett (2011, 36) opredeli pomen kot oblikovalski pojem, kot nosilec vrednot, saj oblike
pri uporabi prevzamejo vloge, namene, smotre, ki jih je oblikam neka družbena skupnost pripisa-
la. Tako postanejo simboli ali ikone šablonskih navad in običajev.