Page 42 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 42
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
da je zato treba oblikovanje raziskati z vseh vidikov. Svetovalne agencije
so želele te postopke poenostaviti in skrčiti, ponuditi podjetjem hitre re-
šitve. Podjetja te proučene, skrčene postopke razumejo kot »znanstveno
utemeljene« zaradi nosilcev svetovanja, ki so pogosto »znanstveno« izo-
braženi, torej imajo neki akademski naziv in s tem kredibilnost.
Skupne točke oblikovanja in managementa so torej načrtovanje, kul-
tura, identiteta in znamčenje (Konečnik-Ruzzier 2011). S tem so se te-
oretiki managementa veliko ukvarjali. Tako so obsežne študije o orga-
nizacijski kulturi, načrtovanju, vodenju projektov, managementu znanja
(Gomezelj Omerzelj, Biloslavo in Trnavčevič 2010) in inovacijah (Likar,
Križaj in Fatur 2006). Borja de Mozota (2003) poveže oblikovanje z ino-
vacijami in vidi oblikovanje kot menedžersko orodje, kot proces, ki pre-
žema vse pore organizacije, prav tako pa tudi procese, kot so management
42 idej, management inovacij, management raziskav in razvoja.
Problem je navdušenje nad oblikovanjem in njegovo nekritično vpe-
ljevanje v prakso, kjer je vse lahko oblikovano, tako kot je nekaj časa velja-
lo, da je vse obvladovano »menedžerirano«. Tako kot smo bili v minulih
letih priča nekritičnemu navdušenju nad vsemi principi upravljanja kako-
vosti, ki so vodili do togosti in neustvarjalnosti, smo zdaj priča nekritič-
nemu navdušenju nad oblikovanjem. Ne vemo še, kam nas bo to pripelja-
lo, vsekakor pa je treba vzpostaviti kritičen odnos do nekritično vpeljanih
poenostavljenih postopkov, ki so jih hotele svetovalne agencije vpeljati v
podjetja in ponuditi takojšnje rešitve. Podjetja so namreč ponudbo sveto-
valnih agencij pogosto razumela kot znanstveno utemeljeno. Odsotnost
raziskav so nadomestile praktične izkušnje, ki so v obliki navodil veljale
za kratek čas in za omejene situacije. Najverjetneje bo naloga v prihodno-
sti najti pravo razmerje med temi elementi in način, kako to voditi. Po na-
šem vedenju empiričnih raziskav o povezanosti oblikovanja in manage-
menta še ni. Nastajajo pa diplomska dela, ki pogosto zajemajo oblikovanje
s strateškega vidika in v sklopu znamčenja.
da je zato treba oblikovanje raziskati z vseh vidikov. Svetovalne agencije
so želele te postopke poenostaviti in skrčiti, ponuditi podjetjem hitre re-
šitve. Podjetja te proučene, skrčene postopke razumejo kot »znanstveno
utemeljene« zaradi nosilcev svetovanja, ki so pogosto »znanstveno« izo-
braženi, torej imajo neki akademski naziv in s tem kredibilnost.
Skupne točke oblikovanja in managementa so torej načrtovanje, kul-
tura, identiteta in znamčenje (Konečnik-Ruzzier 2011). S tem so se te-
oretiki managementa veliko ukvarjali. Tako so obsežne študije o orga-
nizacijski kulturi, načrtovanju, vodenju projektov, managementu znanja
(Gomezelj Omerzelj, Biloslavo in Trnavčevič 2010) in inovacijah (Likar,
Križaj in Fatur 2006). Borja de Mozota (2003) poveže oblikovanje z ino-
vacijami in vidi oblikovanje kot menedžersko orodje, kot proces, ki pre-
žema vse pore organizacije, prav tako pa tudi procese, kot so management
42 idej, management inovacij, management raziskav in razvoja.
Problem je navdušenje nad oblikovanjem in njegovo nekritično vpe-
ljevanje v prakso, kjer je vse lahko oblikovano, tako kot je nekaj časa velja-
lo, da je vse obvladovano »menedžerirano«. Tako kot smo bili v minulih
letih priča nekritičnemu navdušenju nad vsemi principi upravljanja kako-
vosti, ki so vodili do togosti in neustvarjalnosti, smo zdaj priča nekritič-
nemu navdušenju nad oblikovanjem. Ne vemo še, kam nas bo to pripelja-
lo, vsekakor pa je treba vzpostaviti kritičen odnos do nekritično vpeljanih
poenostavljenih postopkov, ki so jih hotele svetovalne agencije vpeljati v
podjetja in ponuditi takojšnje rešitve. Podjetja so namreč ponudbo sveto-
valnih agencij pogosto razumela kot znanstveno utemeljeno. Odsotnost
raziskav so nadomestile praktične izkušnje, ki so v obliki navodil veljale
za kratek čas in za omejene situacije. Najverjetneje bo naloga v prihodno-
sti najti pravo razmerje med temi elementi in način, kako to voditi. Po na-
šem vedenju empiričnih raziskav o povezanosti oblikovanja in manage-
menta še ni. Nastajajo pa diplomska dela, ki pogosto zajemajo oblikovanje
s strateškega vidika in v sklopu znamčenja.
