Page 43 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 43
Design thinking
V tem poglavju bomo predstavili pojma 'design thinking' (oblikovalsko
mišljenje) in 'designerly thinking' (mišljenje oblikovanja), kot se pojavlja-
ta v strokovni literaturi. Mnogi menijo, da je način mišljenja in dela obli-
kovalcev ključ do pridobivanja konkurenčne prednosti in ustvarjanja kul-
ture oblikovanja.
Kaj je oblikovalsko mišljenje (design thinking)
Oblikovalsko mišljenje (design thinking) je pojem, o katerem vedno več
slišimo in se uporablja v dizajn management svetovalni literaturi pa tudi
v znanstvenih člankih, kjer ta način mišljenja proučujejo.
Design thinking je na splošno opredeljen kot analitičen in kreati-
ven proces, kjer oblikovalec eksperimentira, ustvarja in izdeluje prototipe
modelov (Razzouk in Shute 2012, 330). To pomeni, da je v jedru obliko-
valskega mišljenja ustvarjanje in eksperimentiranje. Gonilna sila tega na-
čina mišljenja je nezadovoljstvo s trenutnim stanjem in odločenost, da se
problem reši.
Način reševanja in iskanja novega znanja marsikje nastane tako, da
se rezultati ovrednotijo. Razzouk in Shutte (2012, 333). Tako je tudi pri
oblikovalskem mišljenju, kjer se rešitve iščejo prek različnih prototipov,
ki se jih vrednoti in nadalje nadgrajuje. Tradicionalno je pogled na kre-
ativno delo zamegljen, morda celo romantično prikazan (denimo Philli-
pe Starck).
Johansson-Skoldbergova, Woodilla in Cetinkaya (2013, 121) pravijo:
»V menedžerskem okolju je dizajnersko razmišljanje opredeljeno kot naj-
V tem poglavju bomo predstavili pojma 'design thinking' (oblikovalsko
mišljenje) in 'designerly thinking' (mišljenje oblikovanja), kot se pojavlja-
ta v strokovni literaturi. Mnogi menijo, da je način mišljenja in dela obli-
kovalcev ključ do pridobivanja konkurenčne prednosti in ustvarjanja kul-
ture oblikovanja.
Kaj je oblikovalsko mišljenje (design thinking)
Oblikovalsko mišljenje (design thinking) je pojem, o katerem vedno več
slišimo in se uporablja v dizajn management svetovalni literaturi pa tudi
v znanstvenih člankih, kjer ta način mišljenja proučujejo.
Design thinking je na splošno opredeljen kot analitičen in kreati-
ven proces, kjer oblikovalec eksperimentira, ustvarja in izdeluje prototipe
modelov (Razzouk in Shute 2012, 330). To pomeni, da je v jedru obliko-
valskega mišljenja ustvarjanje in eksperimentiranje. Gonilna sila tega na-
čina mišljenja je nezadovoljstvo s trenutnim stanjem in odločenost, da se
problem reši.
Način reševanja in iskanja novega znanja marsikje nastane tako, da
se rezultati ovrednotijo. Razzouk in Shutte (2012, 333). Tako je tudi pri
oblikovalskem mišljenju, kjer se rešitve iščejo prek različnih prototipov,
ki se jih vrednoti in nadalje nadgrajuje. Tradicionalno je pogled na kre-
ativno delo zamegljen, morda celo romantično prikazan (denimo Philli-
pe Starck).
Johansson-Skoldbergova, Woodilla in Cetinkaya (2013, 121) pravijo:
»V menedžerskem okolju je dizajnersko razmišljanje opredeljeno kot naj-
