Page 41 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 41
Oblikovanje v organizacijah 41
šitve in oblikovanje razumejo zgolj kot oblikovanje estetskega izdelka.
Oblikovalski vidik pa pomeni celostni vidik k oblikovanju.
Vloga oblikovanja v organizacijah tako ni več le stiliranje izdelkov,
temveč je vloga oblikovalca v osnovi podpirati razvoj novih konceptov in
jih narediti dosegljive uporabnikom, sodelavcem. Zato se pojavlja oprede-
litev oblikovanja kot sodelovalne storitve, ki spodbuja k iskanju novih re-
šitev in konceptov.
Ravno zaradi narave dela oblikovanja, ki je v svojem bistvu sorodno
managementu, kjer gre za nenehno oblikovanje in preoblikovanje izdel-
kov, procesov in storitev z namenom ustvariti nove trge in uspeti na ob-
stoječih, imata oblikovanje in management veliko skupnega. Morda je to
razlog, da so menedžerji začeli v iskanju konkurenčnih prednosti spreje-
mati oblikovanje kot rešitev. Problem, ki še ostaja, pa je, da je oblikovalska
stroka še vedno malo (pre)poznana. Oblikovalska stroka se še prepogosto
dojema skozi redukcionističen vidik (Buchanan (1998, 11). Prav tako se je
zameglil cilj oblikovanja, pravzaprav njegov temeljni namen, to pa je obli-
kovati izdelke, ki imajo povezovalno vlogo v družbi, skozi vrednote in z
vrednotami ustvarjati zadovoljstvo ter sporočati, kaj je dobro in uporab-
no (Buchanan 1998).
Vidimo lahko, da oblikovanje ni le individualni proces, kjer obliko-
valec ali skupina oblikovalcev išče rešitev, temveč gre za vpetost v podje-
tje in v celotno širše družbeno, navsezadnje naravno okolje. Glede na eko-
nomsko in okoljsko krizo bo iskanje novih etičnih rešitev in konceptov
vedno bolj pomembno. Pri tem ne bo dovolj statičen redukcionističen vi-
dik, temveč celosten in globok pogled na družbo, okolje, kulturo in obli-
kovanje. Pričakujemo lahko, da bo oblikovanje pomembno pri trajnostni
potrošnji, morda še bolj pa pri razvijanju okoljske ozaveščenosti in delo-
vanja za spremembe v ravnanju in odnosu do okoljskih in družbeno-eko-
nomskih vprašanj.
Menedžerski vidik
Raziskovanje vpliva oblikovanja na organizacije je dokaj novo in sveže.
Delno se je začelo v 90. letih, ko so nekatere agencije razširile svoje po-
dročje delovanja. Prva konferenca, ki je naznanila obsežnejše področje
raziskovanja, je leta 2002 organizirana 'Managing as Designing', ki jo
je organizirala Weatherhead School of Management. Tu so raziskova-
li oblikovanje predvsem v sklopu inoviranja. Leta 2004 je sledila konfe-
renca 'Organization Design', ki jo je organizirala Stern School of Busines
newyorške univerze. Na teh in tudi poznejših konferencah so spozna-
li, da lahko pride do organizacijskih sprememb tudi prek oblikovanja in
šitve in oblikovanje razumejo zgolj kot oblikovanje estetskega izdelka.
Oblikovalski vidik pa pomeni celostni vidik k oblikovanju.
Vloga oblikovanja v organizacijah tako ni več le stiliranje izdelkov,
temveč je vloga oblikovalca v osnovi podpirati razvoj novih konceptov in
jih narediti dosegljive uporabnikom, sodelavcem. Zato se pojavlja oprede-
litev oblikovanja kot sodelovalne storitve, ki spodbuja k iskanju novih re-
šitev in konceptov.
Ravno zaradi narave dela oblikovanja, ki je v svojem bistvu sorodno
managementu, kjer gre za nenehno oblikovanje in preoblikovanje izdel-
kov, procesov in storitev z namenom ustvariti nove trge in uspeti na ob-
stoječih, imata oblikovanje in management veliko skupnega. Morda je to
razlog, da so menedžerji začeli v iskanju konkurenčnih prednosti spreje-
mati oblikovanje kot rešitev. Problem, ki še ostaja, pa je, da je oblikovalska
stroka še vedno malo (pre)poznana. Oblikovalska stroka se še prepogosto
dojema skozi redukcionističen vidik (Buchanan (1998, 11). Prav tako se je
zameglil cilj oblikovanja, pravzaprav njegov temeljni namen, to pa je obli-
kovati izdelke, ki imajo povezovalno vlogo v družbi, skozi vrednote in z
vrednotami ustvarjati zadovoljstvo ter sporočati, kaj je dobro in uporab-
no (Buchanan 1998).
Vidimo lahko, da oblikovanje ni le individualni proces, kjer obliko-
valec ali skupina oblikovalcev išče rešitev, temveč gre za vpetost v podje-
tje in v celotno širše družbeno, navsezadnje naravno okolje. Glede na eko-
nomsko in okoljsko krizo bo iskanje novih etičnih rešitev in konceptov
vedno bolj pomembno. Pri tem ne bo dovolj statičen redukcionističen vi-
dik, temveč celosten in globok pogled na družbo, okolje, kulturo in obli-
kovanje. Pričakujemo lahko, da bo oblikovanje pomembno pri trajnostni
potrošnji, morda še bolj pa pri razvijanju okoljske ozaveščenosti in delo-
vanja za spremembe v ravnanju in odnosu do okoljskih in družbeno-eko-
nomskih vprašanj.
Menedžerski vidik
Raziskovanje vpliva oblikovanja na organizacije je dokaj novo in sveže.
Delno se je začelo v 90. letih, ko so nekatere agencije razširile svoje po-
dročje delovanja. Prva konferenca, ki je naznanila obsežnejše področje
raziskovanja, je leta 2002 organizirana 'Managing as Designing', ki jo
je organizirala Weatherhead School of Management. Tu so raziskova-
li oblikovanje predvsem v sklopu inoviranja. Leta 2004 je sledila konfe-
renca 'Organization Design', ki jo je organizirala Stern School of Busines
newyorške univerze. Na teh in tudi poznejših konferencah so spozna-
li, da lahko pride do organizacijskih sprememb tudi prek oblikovanja in
