Page 44 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 44
ajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
boljši način biti kreativen in inovativen. V oblikovalskem okolju pa dizaj-
nersko razmišljanje delno ignorirajo in ga jemljejo kot nekaj samoumev-
nega.«
Razzouk in Shutte (2012, 333) v področje kreativnega dela vključita
tudi analitični pristop. Tako govorita o iskalcih (finder) in izdelovalcih
(maker). Oblikovanje tako postane logična aktivnost, ki se začne z ana-
lizo neznanega objekta, nadaljuje pa s poskusom generalizacije in s tem
ustvarjanja novega znanja (Hatchuel in Weil 2003).
Pogosto je pri oblikovanju zaznati elemente naključja in 'aha efekt'.
Suwa, Gero in Purcell (1999) so ugotovili močno povezavo med nepriča-
kovanimi odkritji in izboljšavami ter zahtevami v okolju. Gre za dvosmer-
ni proces, ko nepričakovana odkritja postanejo sila za izboljšave in izbolj-
šave povzročijo nova nepričakovana odkritja.
44 Brown (2009, 4), ki je ustanovil IDM in je eden prvih, ki je začel
predstavljati oblikovanje v managementu v praksi, poudarja, da se obliko-
valsko mišljenje začne z veščinami, ki jih oblikovalci pridobijo v formal-
nem in neformalnem izobraževanju, pri čemer morajo imeti tudi zmož-
nosti biti intuitiven, spoznavati vzorce, ustvarjati ideje.
Preglednica 8: Design thinking
Avtor Koncept
Kimbell 2011, 285 Design thinking je način, kako oblikovalci rešujejo problem, je vrednost podjetja, ki
skuša inovirati, in družb, ki skušajo ustvariti spremembe.
Rowe 1991 po Kimbell 2011 Postopkovni vidik oblikovalskega mišljenja vključno z oblikovalskimi procesi in
splošnimi principi.
Kimbell 2011, 285 Design thinking kot kognitivni stil, glavna teorija oblikovanja, vir za organizacije.
Razzouke, Shute 2012 Kdor uporablja oblikovalsko mišljenje, mora imeti različne karakteristike (vizualizaci-
ja, kreativnost).
Razzouke, Shute 2012 Začetek oblikovalskega procesa so potrebe in nezadovoljsto s trenutnim stanjem in
odločenostjo, da je treba nekaj ukreniti, da se reši problem.
Razzouke, Shute 2012 Vključuje kreativno mišljenje v proizvajanju rešitev za probleme.
Oblikovalsko mišljenje je v osnovi opredeljeno kot analitičen in kreativen proces, ki
Razzouke, Shute 2012, 330 vključuje osebo in daje priložnosti eksperimentirati, ustvarjati in izdelovati prototipe,
zbirati povratne informacije in preoblikovati.
V teoriji in praksi sta se uveljavila dva izraza, in sicer 'design thin-
king' in 'designerly thinking'. Johansson-Skodlbergova, Woodilla in Ce-
tinkaya (2013) poudarja, da je design thinking poenostavljena različica.
Po njenem mnenju je designerly thinking način opisovanja oblikovalskih
metod, ki so vključene v akademsko ali praktično menedžersko razpravo.
boljši način biti kreativen in inovativen. V oblikovalskem okolju pa dizaj-
nersko razmišljanje delno ignorirajo in ga jemljejo kot nekaj samoumev-
nega.«
Razzouk in Shutte (2012, 333) v področje kreativnega dela vključita
tudi analitični pristop. Tako govorita o iskalcih (finder) in izdelovalcih
(maker). Oblikovanje tako postane logična aktivnost, ki se začne z ana-
lizo neznanega objekta, nadaljuje pa s poskusom generalizacije in s tem
ustvarjanja novega znanja (Hatchuel in Weil 2003).
Pogosto je pri oblikovanju zaznati elemente naključja in 'aha efekt'.
Suwa, Gero in Purcell (1999) so ugotovili močno povezavo med nepriča-
kovanimi odkritji in izboljšavami ter zahtevami v okolju. Gre za dvosmer-
ni proces, ko nepričakovana odkritja postanejo sila za izboljšave in izbolj-
šave povzročijo nova nepričakovana odkritja.
44 Brown (2009, 4), ki je ustanovil IDM in je eden prvih, ki je začel
predstavljati oblikovanje v managementu v praksi, poudarja, da se obliko-
valsko mišljenje začne z veščinami, ki jih oblikovalci pridobijo v formal-
nem in neformalnem izobraževanju, pri čemer morajo imeti tudi zmož-
nosti biti intuitiven, spoznavati vzorce, ustvarjati ideje.
Preglednica 8: Design thinking
Avtor Koncept
Kimbell 2011, 285 Design thinking je način, kako oblikovalci rešujejo problem, je vrednost podjetja, ki
skuša inovirati, in družb, ki skušajo ustvariti spremembe.
Rowe 1991 po Kimbell 2011 Postopkovni vidik oblikovalskega mišljenja vključno z oblikovalskimi procesi in
splošnimi principi.
Kimbell 2011, 285 Design thinking kot kognitivni stil, glavna teorija oblikovanja, vir za organizacije.
Razzouke, Shute 2012 Kdor uporablja oblikovalsko mišljenje, mora imeti različne karakteristike (vizualizaci-
ja, kreativnost).
Razzouke, Shute 2012 Začetek oblikovalskega procesa so potrebe in nezadovoljsto s trenutnim stanjem in
odločenostjo, da je treba nekaj ukreniti, da se reši problem.
Razzouke, Shute 2012 Vključuje kreativno mišljenje v proizvajanju rešitev za probleme.
Oblikovalsko mišljenje je v osnovi opredeljeno kot analitičen in kreativen proces, ki
Razzouke, Shute 2012, 330 vključuje osebo in daje priložnosti eksperimentirati, ustvarjati in izdelovati prototipe,
zbirati povratne informacije in preoblikovati.
V teoriji in praksi sta se uveljavila dva izraza, in sicer 'design thin-
king' in 'designerly thinking'. Johansson-Skodlbergova, Woodilla in Ce-
tinkaya (2013) poudarja, da je design thinking poenostavljena različica.
Po njenem mnenju je designerly thinking način opisovanja oblikovalskih
metod, ki so vključene v akademsko ali praktično menedžersko razpravo.
