Page 45 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 45
Design thinking 45
Gre predvsem za to, kako razmišljajo pri reševanju kompleksnih proble-
mov, kjer je možnih več rešitev (Buchanan 1992).
V preglednici 8 podajamo pregled ključnih pojmov pri opredelitvi
oblikovalskega mišljenja.
Kolko (2015, 70) poudarja, da je design thinking osnovno orodje za
poenostavitev in počlovečenje. Zato design thinking ne more biti nekaj
posebnega, nekaj zunaj, ampak mora biti osnovno znanje in veščina. Me-
nedžerji na nek način različno gledajo na dizajnersko mišljenje, imajo do
njega različen odnos.
V nadaljevanju prikažemo menedžerski pogled.
Menedžerski pogled na oblikovalsko mišljenje
Znotraj tega menedžerskega diskurza se design thinking 1 še naprej deli
na tri razumevanja. Eno je, da se uporablja kot način upravljanja obliko-
vanja in inovacij, kot upravljanje in reševanje problemov znotraj organiza-
cije, in drugo kot del menedžerske kulture.
Za menedžerski vidik design thinkinga je Kolko (2015) izjavil, da je
»splošno znan kot oblikovalsko mišljenje – empatija z uporabniki, di-
sciplina prototipov in toleranca za neuspeh glavna med njimi, najboljše
orodje za ustvarjanje tovrstnih interakcij in razvijanje odzivne, prožne or-
ganizacijske kulture«.
Neumeier (2008, 19), predsednik Neutrona, je poudaril prav navdi-
hujočo misel o tem, da je oblikovalsko mišljenje del menedžerskega ino-
viranja, ki bo Six Sigmo vrglo s prestola. Pravi, da bo oblikovalsko mišlje-
nje kot menedžersko orodje preoblikovalo procese, se ustavilo v razvoju in
laboratorijih, preželo vse dejavnosti in poravnalo finance s kreativnostjo
ter spremenilo pravila investiranja. Posebej priporoča, da je treba začeti
z oblikovanjem in ne tehnologijo, če želimo imeti dobiček na dolgi rok.
Lockwood (2009, 83) je eden od ustanoviteljev Inštituta Design Ma-
nagement in profesor na Pratt univerzi. Pravi, da je oblikovalsko mišljenje
del managementa in mu pomaga reševati nerešljive probleme. Pri tem vidi
dizajn management kot vodenje oblikovalskih procesov, operacij in obli-
kovalskih izdelkov. Morda je problematično, da vidi oblikovalsko miš-
ljenje kot del procesa inovacije in kot metodo, s katero oblikovalci iščejo
nove koncepte, izdelke, storitve.
Heylingen, Cavallin in Bianchin (2009) vidijo oblikovanje kot
ustvarjanje znanja.
1 Velja omeniti, da je na tem področju terminološka zmeda. V slovenski literature sem zasledila
zgolj termin dizajnersko razmišljanje, ki ustreza pojmu design thinking, ne pa tudi ustreznega pre-
voda za designerly thinking.
Gre predvsem za to, kako razmišljajo pri reševanju kompleksnih proble-
mov, kjer je možnih več rešitev (Buchanan 1992).
V preglednici 8 podajamo pregled ključnih pojmov pri opredelitvi
oblikovalskega mišljenja.
Kolko (2015, 70) poudarja, da je design thinking osnovno orodje za
poenostavitev in počlovečenje. Zato design thinking ne more biti nekaj
posebnega, nekaj zunaj, ampak mora biti osnovno znanje in veščina. Me-
nedžerji na nek način različno gledajo na dizajnersko mišljenje, imajo do
njega različen odnos.
V nadaljevanju prikažemo menedžerski pogled.
Menedžerski pogled na oblikovalsko mišljenje
Znotraj tega menedžerskega diskurza se design thinking 1 še naprej deli
na tri razumevanja. Eno je, da se uporablja kot način upravljanja obliko-
vanja in inovacij, kot upravljanje in reševanje problemov znotraj organiza-
cije, in drugo kot del menedžerske kulture.
Za menedžerski vidik design thinkinga je Kolko (2015) izjavil, da je
»splošno znan kot oblikovalsko mišljenje – empatija z uporabniki, di-
sciplina prototipov in toleranca za neuspeh glavna med njimi, najboljše
orodje za ustvarjanje tovrstnih interakcij in razvijanje odzivne, prožne or-
ganizacijske kulture«.
Neumeier (2008, 19), predsednik Neutrona, je poudaril prav navdi-
hujočo misel o tem, da je oblikovalsko mišljenje del menedžerskega ino-
viranja, ki bo Six Sigmo vrglo s prestola. Pravi, da bo oblikovalsko mišlje-
nje kot menedžersko orodje preoblikovalo procese, se ustavilo v razvoju in
laboratorijih, preželo vse dejavnosti in poravnalo finance s kreativnostjo
ter spremenilo pravila investiranja. Posebej priporoča, da je treba začeti
z oblikovanjem in ne tehnologijo, če želimo imeti dobiček na dolgi rok.
Lockwood (2009, 83) je eden od ustanoviteljev Inštituta Design Ma-
nagement in profesor na Pratt univerzi. Pravi, da je oblikovalsko mišljenje
del managementa in mu pomaga reševati nerešljive probleme. Pri tem vidi
dizajn management kot vodenje oblikovalskih procesov, operacij in obli-
kovalskih izdelkov. Morda je problematično, da vidi oblikovalsko miš-
ljenje kot del procesa inovacije in kot metodo, s katero oblikovalci iščejo
nove koncepte, izdelke, storitve.
Heylingen, Cavallin in Bianchin (2009) vidijo oblikovanje kot
ustvarjanje znanja.
1 Velja omeniti, da je na tem področju terminološka zmeda. V slovenski literature sem zasledila
zgolj termin dizajnersko razmišljanje, ki ustreza pojmu design thinking, ne pa tudi ustreznega pre-
voda za designerly thinking.
