Page 46 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 46
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
Boland idr. (2008) v raziskavi načina dela arhitekta Franka Gheryja
iščejo ključ do uspešnega in kreativnega mišljenja, razvoja in vodenja pro-
jekta. Ugotovili so, da je za ustvarjanje zadovoljnega in funkcionalnega
sveta potrebna dodatna čustvena energija, ki pa nastane tako, da se nav-
dihne ljudi, da sanjajo o novih podobah, možnostih.
Isti avtorji poudarjajo, da je delo oblikovalcev, arhitektov, načrtoval-
cev specifično drugačno, a vendar bi se morali menedžerji truditi razvijati
nove modele, teorije in konceptualizacije svojega posla, trga, okolja, tek-
mecev. Poenostavljeno prenašanje oblikovanja v management je težko us-
pešno. Treba bi bilo razviti nove organizacijske oblike, ki bi morale oh-
ranjati organizacijo v dinamičnem stanju. S tem bi menedžerji razvijali
nove modele, teorije in konceptualizacije svojega posla.
Kot vidimo, gre za dva različna pogleda, oblikovalsko mišljenje kot
46 proces in oblikovalsko mišljenje kot metoda. Proces so koraki, ki vodijo k
nekemu cilju, ki je nazorno opredeljen, je nenehna aktivnost, serija spre-
memb. SSKJ (b. l.) pojem proces opredeli kot: med seboj povezani pojavi,
ki se vrstijo v času po določenih naravnih in družbenih zakonitostih. Me-
toda pa so logični predpisani koraki, ki vodijo do nekega cilja. Po SSKJ (b.
l.) je: metoda navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega deja-
nja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja; način, postopek. Proces
so medsebojni pojavi, ki se vrstijo v času po določenih naravnih zakonito-
stih. Metoda pa je oblika načrtnega dejanja.
Glede na to, da večina akademikov in proučevalcev govori o obliko-
valskem mišljenju kot o procesu, menimo, da je ravno ta »spontanost« in
nenehna aktivnost bistvena za razumevanje pojma oblikovalskega mišlje-
nja. Srž problema v opredelitvi tega pojma je v tem, da je v menedžerskem
diskurzu uporabljen redukcionistični vidik, ki vidi oblikovalsko mišlje-
nje kot orodje in oblikovanje kot zunanjo obliko. To je zelo lepo opisal
kritik Mc Guirk (2013), ko je opisoval intervju z direktorjem oblikovanja
Samsunga, ki je priznal, da se šele zdaj, po Applu, začenjajo zavedati, kaj
je oblikovanje.
Boland idr. (2008) v raziskavi načina dela arhitekta Franka Gheryja
iščejo ključ do uspešnega in kreativnega mišljenja, razvoja in vodenja pro-
jekta. Ugotovili so, da je za ustvarjanje zadovoljnega in funkcionalnega
sveta potrebna dodatna čustvena energija, ki pa nastane tako, da se nav-
dihne ljudi, da sanjajo o novih podobah, možnostih.
Isti avtorji poudarjajo, da je delo oblikovalcev, arhitektov, načrtoval-
cev specifično drugačno, a vendar bi se morali menedžerji truditi razvijati
nove modele, teorije in konceptualizacije svojega posla, trga, okolja, tek-
mecev. Poenostavljeno prenašanje oblikovanja v management je težko us-
pešno. Treba bi bilo razviti nove organizacijske oblike, ki bi morale oh-
ranjati organizacijo v dinamičnem stanju. S tem bi menedžerji razvijali
nove modele, teorije in konceptualizacije svojega posla.
Kot vidimo, gre za dva različna pogleda, oblikovalsko mišljenje kot
46 proces in oblikovalsko mišljenje kot metoda. Proces so koraki, ki vodijo k
nekemu cilju, ki je nazorno opredeljen, je nenehna aktivnost, serija spre-
memb. SSKJ (b. l.) pojem proces opredeli kot: med seboj povezani pojavi,
ki se vrstijo v času po določenih naravnih in družbenih zakonitostih. Me-
toda pa so logični predpisani koraki, ki vodijo do nekega cilja. Po SSKJ (b.
l.) je: metoda navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega deja-
nja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja; način, postopek. Proces
so medsebojni pojavi, ki se vrstijo v času po določenih naravnih zakonito-
stih. Metoda pa je oblika načrtnega dejanja.
Glede na to, da večina akademikov in proučevalcev govori o obliko-
valskem mišljenju kot o procesu, menimo, da je ravno ta »spontanost« in
nenehna aktivnost bistvena za razumevanje pojma oblikovalskega mišlje-
nja. Srž problema v opredelitvi tega pojma je v tem, da je v menedžerskem
diskurzu uporabljen redukcionistični vidik, ki vidi oblikovalsko mišlje-
nje kot orodje in oblikovanje kot zunanjo obliko. To je zelo lepo opisal
kritik Mc Guirk (2013), ko je opisoval intervju z direktorjem oblikovanja
Samsunga, ki je priznal, da se šele zdaj, po Applu, začenjajo zavedati, kaj
je oblikovanje.
