Page 86 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 86
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
design team v Boschu, koliko je prisotnih ljudi … noro …v bistvu si kar
ponosen nase, da si lahko vključen v družbo teh ljudi, ki so bili prisotni.
38 oblikovalcev samo za Bosch Evropa. Ena gospa cel dan samo barve do-
loča. Noro …«
Lahko vidimo, da lahko nagrada krepi prepoznavnost ne le navzven,
temveč krepi tudi identiteto zaposlenih.
V podjetju B vidijo nagrado podobno, kot možnost trženja, ustvarja-
nja prepoznavnosti znamke. Torej v kontekstu znamčenja.
Oseba B1: »Trg je še vedno konservativen. Predvsem se mi zdi, da
dosti dajo ljudje na znamko. Mi smo se tudi zato odločili, da gremo na
Red Dot. Ti Italijani, ki sodelujejo z nami za italijanski trg, so nam pre-
dlagali. Se mi zdi, da pri nas ta branding tudi veliko pomeni, čeprav Red
Dot ni tako poznan širše, je pa mogoče pri ljudeh, ki jih zanima sodelova-
86 nje z nami. Smo pa zanimivo, moj občutek je, da nismo konservativni na
tak način, da nas ne pritegnejo novitete, ampak ko pride do stvari, kot je
hiša ali pa avto, če gremo v praktično. Se pa zelo nanašamo na neke pre-
verjene brande. Znotraj tega je preboj pri nas malo težji in se dogaja po-
časi. Tako je ta prepoznavnost znamke, sploh pri montažni gradnji, kjer
so določene znamke že 30, 40 let, ki so pač znane, smo dobili občutek,
da jim je bolj udobno z njimi sodelovati. Se zanašajo na reference. Zelo
je vedno neka cena, prepoznavnost in kakovost. Te tri stvari se prepleta-
jo. Če cena ni tako nižja, ja, nekaj je prepoznanih znamk in se mi zdi, da
je bolj udobno sodelovati z nekom, ki ga poznajo. Mislim, da že nekaj na-
zaj je bila statistika, koliko novogradenj je montažnih, lesenih. Mislim, da
2011 šestnajst odstotkov, mislim, da je ta podatek zdaj bistveno višji kot
še pet let nazaj.«
V podjetju B se zavedajo, da so majhni, da je vsakodnevnih nalog ve-
liko in da bi potrebovali dodatne ljudi, da bi se bolje uveljavili na trgu. To
oseba B1 opiše: »Definitivno je treba delati na trženju. Od Red Dot smo
premalo iztržili. Nikjer ni bilo prav objavljeno. Ko dobiš nagrado, dajo
predpripravljen press release. Samo vpišeš svoje ime. Smo ga prevedli in
poslali vsem medijskim hišam. Mislim, da je samo Delo objavilo novič-
ko. Sedaj pa vidim, da so povezano objavili novico. Lani tega sploh ni bilo.
Tudi Gorenje je dobilo, pa mislim da Gigo design. Ampak ni bilo nikjer.
Ne vem, zakaj. Morda bi se morali skupaj združiti in narediti konferen-
co. Smo imeli toliko dela in je ušlo. Pomanjkljivost malega podjetja. Pred-
nost je, da si fleksibilen.«
V podjetju C imajo veliko nagrad, ki imajo različno težo. Tako pra-
vi za nagrado Red Dot oseba C1: »Zunanjo potrditev. Nekaterim damo
večjo težo, nekaterim manj. Manjšo, Red Dot je ena taka, je neodvisna. Je
design team v Boschu, koliko je prisotnih ljudi … noro …v bistvu si kar
ponosen nase, da si lahko vključen v družbo teh ljudi, ki so bili prisotni.
38 oblikovalcev samo za Bosch Evropa. Ena gospa cel dan samo barve do-
loča. Noro …«
Lahko vidimo, da lahko nagrada krepi prepoznavnost ne le navzven,
temveč krepi tudi identiteto zaposlenih.
V podjetju B vidijo nagrado podobno, kot možnost trženja, ustvarja-
nja prepoznavnosti znamke. Torej v kontekstu znamčenja.
Oseba B1: »Trg je še vedno konservativen. Predvsem se mi zdi, da
dosti dajo ljudje na znamko. Mi smo se tudi zato odločili, da gremo na
Red Dot. Ti Italijani, ki sodelujejo z nami za italijanski trg, so nam pre-
dlagali. Se mi zdi, da pri nas ta branding tudi veliko pomeni, čeprav Red
Dot ni tako poznan širše, je pa mogoče pri ljudeh, ki jih zanima sodelova-
86 nje z nami. Smo pa zanimivo, moj občutek je, da nismo konservativni na
tak način, da nas ne pritegnejo novitete, ampak ko pride do stvari, kot je
hiša ali pa avto, če gremo v praktično. Se pa zelo nanašamo na neke pre-
verjene brande. Znotraj tega je preboj pri nas malo težji in se dogaja po-
časi. Tako je ta prepoznavnost znamke, sploh pri montažni gradnji, kjer
so določene znamke že 30, 40 let, ki so pač znane, smo dobili občutek,
da jim je bolj udobno z njimi sodelovati. Se zanašajo na reference. Zelo
je vedno neka cena, prepoznavnost in kakovost. Te tri stvari se prepleta-
jo. Če cena ni tako nižja, ja, nekaj je prepoznanih znamk in se mi zdi, da
je bolj udobno sodelovati z nekom, ki ga poznajo. Mislim, da že nekaj na-
zaj je bila statistika, koliko novogradenj je montažnih, lesenih. Mislim, da
2011 šestnajst odstotkov, mislim, da je ta podatek zdaj bistveno višji kot
še pet let nazaj.«
V podjetju B se zavedajo, da so majhni, da je vsakodnevnih nalog ve-
liko in da bi potrebovali dodatne ljudi, da bi se bolje uveljavili na trgu. To
oseba B1 opiše: »Definitivno je treba delati na trženju. Od Red Dot smo
premalo iztržili. Nikjer ni bilo prav objavljeno. Ko dobiš nagrado, dajo
predpripravljen press release. Samo vpišeš svoje ime. Smo ga prevedli in
poslali vsem medijskim hišam. Mislim, da je samo Delo objavilo novič-
ko. Sedaj pa vidim, da so povezano objavili novico. Lani tega sploh ni bilo.
Tudi Gorenje je dobilo, pa mislim da Gigo design. Ampak ni bilo nikjer.
Ne vem, zakaj. Morda bi se morali skupaj združiti in narediti konferen-
co. Smo imeli toliko dela in je ušlo. Pomanjkljivost malega podjetja. Pred-
nost je, da si fleksibilen.«
V podjetju C imajo veliko nagrad, ki imajo različno težo. Tako pra-
vi za nagrado Red Dot oseba C1: »Zunanjo potrditev. Nekaterim damo
večjo težo, nekaterim manj. Manjšo, Red Dot je ena taka, je neodvisna. Je
