Page 101 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 101
Upravljanje in organizacija turističnih atrakcij 101
ne vsebinske kombinacije turističnih proizvodov, ki obiskovalcu
dopuščajo individualno izbiro in oblikovanje integralnega turis-
tičnega proizvoda po lastnem okusu. Lahko bi rekli, da ta faza
pravzaprav nenehno poteka oz. je del življenjskega cikla vsake
nove turistične privlačnosti, saj nanj gledamo kot na turistični
proizvod. Razvoj turistične privlačnosti je namreč tudi sam po
sebi proces, ki nujno spremlja vse faze življenja neke turistične
privlačnosti in se preliva s procesom načrtovanja in upravljanja
privlačnosti. Skrbno spremljanje odziva na strani povpraševan-
ja in uglaševanje teh zahtev z nosilno zmogljivostjo (družbeno,
okoljsko in ekonomsko) ter racionalnimi cilji menedžmenta gle-
de na posamezni vir predstavljata modrost uspešne trajnostne
valorizacije turistične atrakcije. Nedvomno je izziv v iskanju rav-
notežja med cilji in zmožnostmi na dolgoročni trajnostni osnovi
turističnega razvoja.
6. Trženje turistične privlačnosti je zadnja faza procesa valorizaci-
je turističnih virov, kjer pride do dokončne transformacije vira
v privlačnost, saj šele takrat dejansko zadovoljimo oba pogoja za
delovanje turistične privlačnosti – to sta dostopnost in prepo-
znavnost na turističnem trgu. Pri tem lahko uporabljamo stan-
dardno orodje »marketing mixa«, z upoštevanjem vrednostnega
sistema ciljnega segmenta (doslej naj bi ga že dodobra razumeli),
ter oblikujemo take načine trženja privlačnosti, da zagotavljamo
uglašenost potreb trga z naravo podobe vira, ki je sedaj postal
privlačnost. V vseh fazah, posebno pa v tej, je potrebno zagoto-
viti aktivno vlogo vključevanja vseh akterjev, ki sodelujejo v sis-
temu atrakcije. Vedno bolj postaja jasno, da je lokalna skupnost
sestavni del privlačnosti/destinacije v vseh svojih dimenzijah. Ko
pa nastopi faza trženja turističnega vira, je ključnega pomena in-
terni marketing, ki obsega vse notranje akterje in nosilce turis-
tične privlačnosti: turistično gospodarstvo, prebivalce, lastnike,
upravo, predstavnike varstva naravne in kulturne dediščine itn.
(Brezovec, Sedmak in Vodeb, 2007). Vsi ti predstavljajo privlač-
nost, njene lastnosti, identiteto in zgodbo, ki jo morajo ne samo
dobro poznati, ampak ponotranjiti, zato posnemanje uspešnih
zgodb predstavlja največje tveganje, saj smo lahko izvrstni, prist-
ni in originalni le v tistem, kar pravzaprav smo – v svoji lastni
podobi.
Na podlagi vsega tega lahko sklenemo, da je turistični vir dobrina,
ki se jo prepozna kot turistično, ko v njej prepoznamo nek turistični po-
ne vsebinske kombinacije turističnih proizvodov, ki obiskovalcu
dopuščajo individualno izbiro in oblikovanje integralnega turis-
tičnega proizvoda po lastnem okusu. Lahko bi rekli, da ta faza
pravzaprav nenehno poteka oz. je del življenjskega cikla vsake
nove turistične privlačnosti, saj nanj gledamo kot na turistični
proizvod. Razvoj turistične privlačnosti je namreč tudi sam po
sebi proces, ki nujno spremlja vse faze življenja neke turistične
privlačnosti in se preliva s procesom načrtovanja in upravljanja
privlačnosti. Skrbno spremljanje odziva na strani povpraševan-
ja in uglaševanje teh zahtev z nosilno zmogljivostjo (družbeno,
okoljsko in ekonomsko) ter racionalnimi cilji menedžmenta gle-
de na posamezni vir predstavljata modrost uspešne trajnostne
valorizacije turistične atrakcije. Nedvomno je izziv v iskanju rav-
notežja med cilji in zmožnostmi na dolgoročni trajnostni osnovi
turističnega razvoja.
6. Trženje turistične privlačnosti je zadnja faza procesa valorizaci-
je turističnih virov, kjer pride do dokončne transformacije vira
v privlačnost, saj šele takrat dejansko zadovoljimo oba pogoja za
delovanje turistične privlačnosti – to sta dostopnost in prepo-
znavnost na turističnem trgu. Pri tem lahko uporabljamo stan-
dardno orodje »marketing mixa«, z upoštevanjem vrednostnega
sistema ciljnega segmenta (doslej naj bi ga že dodobra razumeli),
ter oblikujemo take načine trženja privlačnosti, da zagotavljamo
uglašenost potreb trga z naravo podobe vira, ki je sedaj postal
privlačnost. V vseh fazah, posebno pa v tej, je potrebno zagoto-
viti aktivno vlogo vključevanja vseh akterjev, ki sodelujejo v sis-
temu atrakcije. Vedno bolj postaja jasno, da je lokalna skupnost
sestavni del privlačnosti/destinacije v vseh svojih dimenzijah. Ko
pa nastopi faza trženja turističnega vira, je ključnega pomena in-
terni marketing, ki obsega vse notranje akterje in nosilce turis-
tične privlačnosti: turistično gospodarstvo, prebivalce, lastnike,
upravo, predstavnike varstva naravne in kulturne dediščine itn.
(Brezovec, Sedmak in Vodeb, 2007). Vsi ti predstavljajo privlač-
nost, njene lastnosti, identiteto in zgodbo, ki jo morajo ne samo
dobro poznati, ampak ponotranjiti, zato posnemanje uspešnih
zgodb predstavlja največje tveganje, saj smo lahko izvrstni, prist-
ni in originalni le v tistem, kar pravzaprav smo – v svoji lastni
podobi.
Na podlagi vsega tega lahko sklenemo, da je turistični vir dobrina,
ki se jo prepozna kot turistično, ko v njej prepoznamo nek turistični po-
