Page 96 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 96
Turistične atrakcije
Pri upravljanju turističnih atrakcij se je treba zavedati učinkov tega
sektorja na celotno destinacijo in turizem nasploh ter pomena poveza-
nosti z vsemi drugimi dejavnosti in akterji v sistemu atrakcij. Na izjemno
konkurenčnem turističnem trgu je uspešno upravljanje turistične atrak-
cije ključnega pomena.
A. Leask (2010) v svoji študiji o turističnih atrakcijah ugotavlja, da je
malo akademskih objav na temo organiziranja in upravljanja atrakcij. Če
že, gre za študije primerov turističnih atrakcij, ki so celovito predstavl-
jene, toda pri tem ni razvite metodologije za spremljanje, primerjavo in
ocenjevanje učinkovitosti upravljanja in organizacije atrakcij. Na osnovi
dosedanjih raziskav meni, da je v tem segmentu potencialna metoda ben-
chmarking, saj omogoča ugotavljanje primerov dobre prakse v primerlji-
96 vih okoljih in razmerah. Na podlagi tega je potrebno razviti mehanizme
za identifikacijo dobrih praks in nabor indikatorjev, ki bi omogočili me-
todološko zanesljivo primerjavo. Vendar avtor v isti sapi opozarja, da je
mednarodna primerjava lahko problematična zaradi velike raznovrstnos-
ti turističnih atrakcij (npr. razlike pri opredelitvah in razvrščanju atrak-
cij od države do države). Rešitev vidi v primerjavi izhodiščnih podat-
kov, s katerimi bi se poiskalo ključne prioritete znotraj širše perspektive
in skupnih koristi za atrakcije. Ne obstajajo namreč univerzalni upravl-
javski pristopi in rešitve, ki bi jih lahko implementirali v vseh okoljih.
Univerzalne primerjave so možne le na podlagi števila obiskovalcev, last-
ništva atrakcij in njihove velikosti. Toda take primerjave ne povedo ve-
liko. Vsaka atrakcija upravljavska orodja in pristope uporablja glede na
svoje vire, značilnosti in kontekst, v katerem deluje. Pa vendar obstaja-
jo nekakšne generalne smernice za učinkovitost menedžmenta, ki veljajo
v vseh vrstah, velikostih in vsebinah atrakcij. To je pomen zagotavljan-
ja zadovoljstva obiskovalcev skozi razumevanje njihove motivacije, razvoj
proizvoda ter sodelovanje med akterji v sistemu atrakcije. Razlike so med
upravljavskimi praksami v javnem in zasebnem sektorju, narava atrakci-
je prav tako odreja upravljavske pristope (prim. zabaviščni park ali kra-
jinski park), toda predvsem je treba opozoriti na razlike v sposobnosti
menedžmenta, znanju in praksi upravljanja turistične atrakcije. Največji
izziv turističnih atrakcij pa je v doseganju ravnovesja med zaščito virov in
njihovo avtentičnostjo. Pretirana osredotočenost na proizvod ali na drugi
strani na trg ne zagotavlja optimalnih rezultatov na dolgi rok. Izkazalo se
je, da sta bolj kot karkoli zanesljiva dejavnika učinkovitega upravljanja so-
delovanje z drugimi sektorji ter razvoj ustreznega upravljavskega pristopa
vsake posamezne atrakcije.
Pri upravljanju turističnih atrakcij se je treba zavedati učinkov tega
sektorja na celotno destinacijo in turizem nasploh ter pomena poveza-
nosti z vsemi drugimi dejavnosti in akterji v sistemu atrakcij. Na izjemno
konkurenčnem turističnem trgu je uspešno upravljanje turistične atrak-
cije ključnega pomena.
A. Leask (2010) v svoji študiji o turističnih atrakcijah ugotavlja, da je
malo akademskih objav na temo organiziranja in upravljanja atrakcij. Če
že, gre za študije primerov turističnih atrakcij, ki so celovito predstavl-
jene, toda pri tem ni razvite metodologije za spremljanje, primerjavo in
ocenjevanje učinkovitosti upravljanja in organizacije atrakcij. Na osnovi
dosedanjih raziskav meni, da je v tem segmentu potencialna metoda ben-
chmarking, saj omogoča ugotavljanje primerov dobre prakse v primerlji-
96 vih okoljih in razmerah. Na podlagi tega je potrebno razviti mehanizme
za identifikacijo dobrih praks in nabor indikatorjev, ki bi omogočili me-
todološko zanesljivo primerjavo. Vendar avtor v isti sapi opozarja, da je
mednarodna primerjava lahko problematična zaradi velike raznovrstnos-
ti turističnih atrakcij (npr. razlike pri opredelitvah in razvrščanju atrak-
cij od države do države). Rešitev vidi v primerjavi izhodiščnih podat-
kov, s katerimi bi se poiskalo ključne prioritete znotraj širše perspektive
in skupnih koristi za atrakcije. Ne obstajajo namreč univerzalni upravl-
javski pristopi in rešitve, ki bi jih lahko implementirali v vseh okoljih.
Univerzalne primerjave so možne le na podlagi števila obiskovalcev, last-
ništva atrakcij in njihove velikosti. Toda take primerjave ne povedo ve-
liko. Vsaka atrakcija upravljavska orodja in pristope uporablja glede na
svoje vire, značilnosti in kontekst, v katerem deluje. Pa vendar obstaja-
jo nekakšne generalne smernice za učinkovitost menedžmenta, ki veljajo
v vseh vrstah, velikostih in vsebinah atrakcij. To je pomen zagotavljan-
ja zadovoljstva obiskovalcev skozi razumevanje njihove motivacije, razvoj
proizvoda ter sodelovanje med akterji v sistemu atrakcije. Razlike so med
upravljavskimi praksami v javnem in zasebnem sektorju, narava atrakci-
je prav tako odreja upravljavske pristope (prim. zabaviščni park ali kra-
jinski park), toda predvsem je treba opozoriti na razlike v sposobnosti
menedžmenta, znanju in praksi upravljanja turistične atrakcije. Največji
izziv turističnih atrakcij pa je v doseganju ravnovesja med zaščito virov in
njihovo avtentičnostjo. Pretirana osredotočenost na proizvod ali na drugi
strani na trg ne zagotavlja optimalnih rezultatov na dolgi rok. Izkazalo se
je, da sta bolj kot karkoli zanesljiva dejavnika učinkovitega upravljanja so-
delovanje z drugimi sektorji ter razvoj ustreznega upravljavskega pristopa
vsake posamezne atrakcije.