Page 102 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 102
Turistične atrakcije
tencial, ta pa je pogojen s časom in razmerami v družbi, ki nakazujejo na
»uporabnost« (koristnost) te dobrine za turistične namene. V tem kon-
tekstu, pred procesom valorizacije, turistični vir predstavlja komparativ-
no ali primerjalno prednost, ki še ni turistično valorizirana, kar pomeni,
da še ni aktivirana kot turistična privlačnost, v katero niso vloženi znanje,
sredstva ali napori menedžmenta. Turistični vir kot tak predstavlja zasno-
vo privlačnosti, ki obiskovalcem še ni dostopna, se ne trži v turistične na-
mene in je ne poznajo.
Za razliko od turističnega vira pa je turistična privlačnost že turistično
valorizirana, »postavljena« na vidno mesto na turističnem trgu, obiskoval-
ci jo prepoznajo, je dostopna (fizično in informativno) in kot taka predsta-
vlja osnovni motiv obiska v neki turistični destinaciji. Zaradi vložka znanja,
sredstev in sposobnosti menedžmenta ter vseh aktivnosti, ki so v proce-
102 su valorizacije zahtevane, turistična privlačnost predstavlja konkurenčno
prednost, po kateri je destinacija prepoznavna na trgu. To prepoznavnost
seveda črpa iz specifičnih lastnosti in identitete vira, na podlagi katerega je
nastala, ki pa se v tej obliki zrcali v podobi privlačnosti, ki jo kot tako zazna-
vajo obiskovalci in primerjajo (ocenjujejo) med številno množico podobnih
ali manj podobnih privlačnosti, vezano na svoj motiv potovanja. Torej je
turistična privlačnost vir z dodano vrednostjo, ta pa je rezultat sposobnosti
menedžmenta in vseh njegovih aktivnosti v procesu turistične valorizacije.
Atrakcija kot turistični proizvod ali turistična izkušnja
Če se opremo na Magaševo (1997) trditev, da ima destinacija proizvod-
no funkcijo (ponudbe počitnic) in na podlagi optimalne kombinacije
fiksnih in variabilnih dejavnikov “proizvaja” destinacijski turistični pro-
izvod, bi lahko rekli tudi, da se proizvodna funkcija turizma odraža v
dejanju turistične potrošnje. Zaradi tega je v literaturi in teoriji turizma
toliko ekonomske dimenzije turizma, saj na turizem generalno (preveč-
krat) gledamo zgolj kot na gospodarsko dejavnost. Toda turistični proi-
zvod ima visoko stopnjo kompleksnosti pa tudi specifike, ki so značilne
samo zanj. Npr., za turistični proizvod velja, da je neotipljiv, sestavljen iz
večjega števila posameznih proizvodov in storitev, kot je integralni turis-
tični proizvod, ki je značilen za destinacijo in sodobno turistično ponud-
bo. Turistični proizvod sestavljajo privlačnost in dostopnost kraja ter tu-
ristične zmogljivosti v tem kraju. Z vidika turista je turistični proizvod
celotno doživetje od trenutka, ko zapusti kraj stalnega bivališča, do tre-
nutka, ko se vrne vanj (Mihalič 2002).
Nadalje, visokokakovostne storitve lahko uspešno »prodajajo« tisti,
ki obvladajo zlasti čustveno komponento odnosa do turista; tako morajo
tencial, ta pa je pogojen s časom in razmerami v družbi, ki nakazujejo na
»uporabnost« (koristnost) te dobrine za turistične namene. V tem kon-
tekstu, pred procesom valorizacije, turistični vir predstavlja komparativ-
no ali primerjalno prednost, ki še ni turistično valorizirana, kar pomeni,
da še ni aktivirana kot turistična privlačnost, v katero niso vloženi znanje,
sredstva ali napori menedžmenta. Turistični vir kot tak predstavlja zasno-
vo privlačnosti, ki obiskovalcem še ni dostopna, se ne trži v turistične na-
mene in je ne poznajo.
Za razliko od turističnega vira pa je turistična privlačnost že turistično
valorizirana, »postavljena« na vidno mesto na turističnem trgu, obiskoval-
ci jo prepoznajo, je dostopna (fizično in informativno) in kot taka predsta-
vlja osnovni motiv obiska v neki turistični destinaciji. Zaradi vložka znanja,
sredstev in sposobnosti menedžmenta ter vseh aktivnosti, ki so v proce-
102 su valorizacije zahtevane, turistična privlačnost predstavlja konkurenčno
prednost, po kateri je destinacija prepoznavna na trgu. To prepoznavnost
seveda črpa iz specifičnih lastnosti in identitete vira, na podlagi katerega je
nastala, ki pa se v tej obliki zrcali v podobi privlačnosti, ki jo kot tako zazna-
vajo obiskovalci in primerjajo (ocenjujejo) med številno množico podobnih
ali manj podobnih privlačnosti, vezano na svoj motiv potovanja. Torej je
turistična privlačnost vir z dodano vrednostjo, ta pa je rezultat sposobnosti
menedžmenta in vseh njegovih aktivnosti v procesu turistične valorizacije.
Atrakcija kot turistični proizvod ali turistična izkušnja
Če se opremo na Magaševo (1997) trditev, da ima destinacija proizvod-
no funkcijo (ponudbe počitnic) in na podlagi optimalne kombinacije
fiksnih in variabilnih dejavnikov “proizvaja” destinacijski turistični pro-
izvod, bi lahko rekli tudi, da se proizvodna funkcija turizma odraža v
dejanju turistične potrošnje. Zaradi tega je v literaturi in teoriji turizma
toliko ekonomske dimenzije turizma, saj na turizem generalno (preveč-
krat) gledamo zgolj kot na gospodarsko dejavnost. Toda turistični proi-
zvod ima visoko stopnjo kompleksnosti pa tudi specifike, ki so značilne
samo zanj. Npr., za turistični proizvod velja, da je neotipljiv, sestavljen iz
večjega števila posameznih proizvodov in storitev, kot je integralni turis-
tični proizvod, ki je značilen za destinacijo in sodobno turistično ponud-
bo. Turistični proizvod sestavljajo privlačnost in dostopnost kraja ter tu-
ristične zmogljivosti v tem kraju. Z vidika turista je turistični proizvod
celotno doživetje od trenutka, ko zapusti kraj stalnega bivališča, do tre-
nutka, ko se vrne vanj (Mihalič 2002).
Nadalje, visokokakovostne storitve lahko uspešno »prodajajo« tisti,
ki obvladajo zlasti čustveno komponento odnosa do turista; tako morajo
