Page 103 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 103
Upravljanje in organizacija turističnih atrakcij 103
biti zaposleni sposobni delovati čustveno, ker to zahteva kakovost stori-
tve, in racionalno, ker to zahteva ekonomski izračun storitve. Iz teh opre-
delitev lahko vidimo, da je turistični proizvod izjemno kompleksen feno-
men, ki temelji pretežno na odnosih, čustvih, vrsti zaznav in čutil, kar pa
seveda sodi v nematerialno sfero proizvoda kot takega. Gre za mešanico
otipljivih in neotipljivih elementov ponudbe, ki obiskovalcu ponuja do-
ločene koristi in možnost za zadovoljitev njegovih potreb in pričakovanj.
Pri tem so zaposleni del tega proizvoda, saj s svojim odnosom in vedenjem
vplivajo na obiskovalca in njegovo doživetje turističnega proizvoda. Obi-
skovalci pa so prav tako aktivno vključeni v proces konzumacije turistič-
nega proizvoda s svojim lastnim odnosom – percepcijo in dinamiko le-te-
ga. Turističnega proizvoda v tem segmentu ni možno standardizirati, saj
ko gre za odnose (npr. med zaposlenimi in obiskovalci), ne moremo pred-
pisati idealnega merila, zapovedati količine in podobno, kajti odnosi so
povsem nematerialni. So pa za turistični proizvod značilne konzumacija
na mestu samem, nezmožnost skladiščenja in pokvarljivost blaga, zato je
ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem zelo pomembno. Poleg obi-
skovalca in zaposlenega v turizmu pa tudi okolje proizvoda predstavlja
njegov pomembni sestavni del. Tukaj mislimo na vzdušje in ambient, v
katerem se turistični proizvod konzumira ali kupuje. Ne smemo pozabiti,
da obiskovalec turistični proizvod doživlja in zaznava z vsemi svojimi ču-
tili. Ta multisenzoričnost (Scarles, 2010) v turizmu je zadnje čase tudi po-
memben vidik razvoja turistične teorije.
Konkurenčnost atrakcije temelji na njeni sposobnosti, da obiskoval-
cem ponudi edinstveno, drugačno, posebno, nepozabno doživetje. Pri tem
je turistične proizvode seveda lažje cenovno ovrednotiti kot doživetja. Del
turistične potrošnje predstavljajo številne nematerialne (neotipljive) sto-
ritve, ki oblikujejo doživetje atrakcije. K temu veliko prispevajo prav za-
posleni v turizmu, ki s svojo prisotnostjo in dejavnostjo tkejo tako preta-
njeno turistično storitev. Tudi v drugih storitvenih dejavnostih se vse bolj
zavedajo velikega pomena zaposlenih pri izvrstnosti storitev (ang. excepti-
onal customer service), ki imajo potrebne sposobnosti in odnos do strank.
Zaposleni so ključni dejavnik uspešnosti in hkrati največji izziv za mene-
džment. Danes ni problem na trgu dobiti ljudi, problem je dobiti ljudi s
pravim odnosom do dela in strank in to se v turizmu še nazorneje kaže,
ker gre za dejavnost, ki temelji na odnosu (Vodeb, 2014, str. 121–122).
Atrakcijo seveda načrtujemo, razvijamo in upravljamo kot turistič-
ni proizvod, saj je njen namen turistični, toda pri tem upoštevamo nje-
ne specifike in kompleksnost, ki kličejo po previdni obravnavi. Namreč,
noben proizvod ne omogoča doživetja, omogoča le priložnost zanj. Doži-
biti zaposleni sposobni delovati čustveno, ker to zahteva kakovost stori-
tve, in racionalno, ker to zahteva ekonomski izračun storitve. Iz teh opre-
delitev lahko vidimo, da je turistični proizvod izjemno kompleksen feno-
men, ki temelji pretežno na odnosih, čustvih, vrsti zaznav in čutil, kar pa
seveda sodi v nematerialno sfero proizvoda kot takega. Gre za mešanico
otipljivih in neotipljivih elementov ponudbe, ki obiskovalcu ponuja do-
ločene koristi in možnost za zadovoljitev njegovih potreb in pričakovanj.
Pri tem so zaposleni del tega proizvoda, saj s svojim odnosom in vedenjem
vplivajo na obiskovalca in njegovo doživetje turističnega proizvoda. Obi-
skovalci pa so prav tako aktivno vključeni v proces konzumacije turistič-
nega proizvoda s svojim lastnim odnosom – percepcijo in dinamiko le-te-
ga. Turističnega proizvoda v tem segmentu ni možno standardizirati, saj
ko gre za odnose (npr. med zaposlenimi in obiskovalci), ne moremo pred-
pisati idealnega merila, zapovedati količine in podobno, kajti odnosi so
povsem nematerialni. So pa za turistični proizvod značilne konzumacija
na mestu samem, nezmožnost skladiščenja in pokvarljivost blaga, zato je
ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem zelo pomembno. Poleg obi-
skovalca in zaposlenega v turizmu pa tudi okolje proizvoda predstavlja
njegov pomembni sestavni del. Tukaj mislimo na vzdušje in ambient, v
katerem se turistični proizvod konzumira ali kupuje. Ne smemo pozabiti,
da obiskovalec turistični proizvod doživlja in zaznava z vsemi svojimi ču-
tili. Ta multisenzoričnost (Scarles, 2010) v turizmu je zadnje čase tudi po-
memben vidik razvoja turistične teorije.
Konkurenčnost atrakcije temelji na njeni sposobnosti, da obiskoval-
cem ponudi edinstveno, drugačno, posebno, nepozabno doživetje. Pri tem
je turistične proizvode seveda lažje cenovno ovrednotiti kot doživetja. Del
turistične potrošnje predstavljajo številne nematerialne (neotipljive) sto-
ritve, ki oblikujejo doživetje atrakcije. K temu veliko prispevajo prav za-
posleni v turizmu, ki s svojo prisotnostjo in dejavnostjo tkejo tako preta-
njeno turistično storitev. Tudi v drugih storitvenih dejavnostih se vse bolj
zavedajo velikega pomena zaposlenih pri izvrstnosti storitev (ang. excepti-
onal customer service), ki imajo potrebne sposobnosti in odnos do strank.
Zaposleni so ključni dejavnik uspešnosti in hkrati največji izziv za mene-
džment. Danes ni problem na trgu dobiti ljudi, problem je dobiti ljudi s
pravim odnosom do dela in strank in to se v turizmu še nazorneje kaže,
ker gre za dejavnost, ki temelji na odnosu (Vodeb, 2014, str. 121–122).
Atrakcijo seveda načrtujemo, razvijamo in upravljamo kot turistič-
ni proizvod, saj je njen namen turistični, toda pri tem upoštevamo nje-
ne specifike in kompleksnost, ki kličejo po previdni obravnavi. Namreč,
noben proizvod ne omogoča doživetja, omogoča le priložnost zanj. Doži-
