Page 97 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 97
Upravljanje in organizacija turističnih atrakcij 97
Mason (2015) meni, da je upravljanje turistične atrakcije predvsem
način za upravljanje okoljskih in družbenih vplivov turizma skozi izobra-
ževanje (vedenje obiskovalcev, zaposlenih v turizmu in lokalne skupnosti)
in regulacijo (števila obiskovalcev, gostote prometa, nosilne zmogljivosti,
prilagajanje atrakcije obisku in interpretacija atrakcije).
Vedeti je treba, da vsa priporočila in tehnike za učinkoviteje upravlja-
nje turističnih atrakcij, od sodelovanja med akterji do trajnostnega kon-
cepta upravljanja atrakcij, ne prinašajo nujno želenih rezultatov in je pot-
rebno vsak primer obravnavati skrbno, glede na značilnosti atrakcije, ter
iskati ravnovesje med doseganjem vseh vrst učinkov.
Valorizacija turističnih virov
Odločitev, da se ustvari turistično atrakcijo, je vezana na željo (interes)
posameznika ali skupine ljudi, da zagotovi javni dostop do nekega vira.
Interes sam po sebi ni dovolj, potrebna je aktivnost, da pride do potreb-
nih dejanj in postopkov, ki sprožijo proces pretvarjanja vira v atrakcijo.
Dokler se za določenim virom s strani povpraševanja ne pojavijo po-
trebe, interesi ali zahteve in preden se v proces ne vključi menedžment,
ki oblikuje ponudbe, lahko govorimo le o potencialnih turističnih vi-
rih. McKercher in du Cros (2002, str. 172) menita, da turistični vir po-
stane turistična privlačnost, ko »pripoveduje zgodbo, oživi znamenitost,
omogoča udeležbo pri doživetju, naredi doživetje pomembno za turista,
se osredotoča na avtentičnost in kakovost«. Tako viri ostajajo, če jih ne
razvijamo, skriti potenciali.
Šele z ustrezno turistično valorizacijo lahko turistične vire transfor-
miramo v turistične privlačnosti, brez nje pa ostajajo na ravni kompara-
tivnih prednosti oz. potencialnih turističnih virov. Pri tem ima ključno
vlogo sposobnost menedžmenta destinacije, ki je zadolžen za valorizaci-
jo turističnih virov. Ker ne gre za enkratno dejanje, pač pa za dolgoročen
proces, je valorizacija turističnih virov proces, ki ga lahko razdelimo po
fazah.
Proces valorizacije turističnih virov poteka po spodaj opisanih kora-
kih (Vodeb, 2014, str. 21–23):
1. Prepoznavanje – identifikacija vira je faza, ko zaznamo nek vir
kot turističen na podlagi različnih impulzov iz okolja. Eden od
možnih indikatorjev je turistično povpraševanje (turistov, obi-
skovalcev), ki nakazuje interes turistov za določen vir. Interes
povpraševanja lahko zaznamo posredno in neposredno, spon-
tano in načrtno (npr. z izvedbo tržne raziskave med potencial-
Mason (2015) meni, da je upravljanje turistične atrakcije predvsem
način za upravljanje okoljskih in družbenih vplivov turizma skozi izobra-
ževanje (vedenje obiskovalcev, zaposlenih v turizmu in lokalne skupnosti)
in regulacijo (števila obiskovalcev, gostote prometa, nosilne zmogljivosti,
prilagajanje atrakcije obisku in interpretacija atrakcije).
Vedeti je treba, da vsa priporočila in tehnike za učinkoviteje upravlja-
nje turističnih atrakcij, od sodelovanja med akterji do trajnostnega kon-
cepta upravljanja atrakcij, ne prinašajo nujno želenih rezultatov in je pot-
rebno vsak primer obravnavati skrbno, glede na značilnosti atrakcije, ter
iskati ravnovesje med doseganjem vseh vrst učinkov.
Valorizacija turističnih virov
Odločitev, da se ustvari turistično atrakcijo, je vezana na željo (interes)
posameznika ali skupine ljudi, da zagotovi javni dostop do nekega vira.
Interes sam po sebi ni dovolj, potrebna je aktivnost, da pride do potreb-
nih dejanj in postopkov, ki sprožijo proces pretvarjanja vira v atrakcijo.
Dokler se za določenim virom s strani povpraševanja ne pojavijo po-
trebe, interesi ali zahteve in preden se v proces ne vključi menedžment,
ki oblikuje ponudbe, lahko govorimo le o potencialnih turističnih vi-
rih. McKercher in du Cros (2002, str. 172) menita, da turistični vir po-
stane turistična privlačnost, ko »pripoveduje zgodbo, oživi znamenitost,
omogoča udeležbo pri doživetju, naredi doživetje pomembno za turista,
se osredotoča na avtentičnost in kakovost«. Tako viri ostajajo, če jih ne
razvijamo, skriti potenciali.
Šele z ustrezno turistično valorizacijo lahko turistične vire transfor-
miramo v turistične privlačnosti, brez nje pa ostajajo na ravni kompara-
tivnih prednosti oz. potencialnih turističnih virov. Pri tem ima ključno
vlogo sposobnost menedžmenta destinacije, ki je zadolžen za valorizaci-
jo turističnih virov. Ker ne gre za enkratno dejanje, pač pa za dolgoročen
proces, je valorizacija turističnih virov proces, ki ga lahko razdelimo po
fazah.
Proces valorizacije turističnih virov poteka po spodaj opisanih kora-
kih (Vodeb, 2014, str. 21–23):
1. Prepoznavanje – identifikacija vira je faza, ko zaznamo nek vir
kot turističen na podlagi različnih impulzov iz okolja. Eden od
možnih indikatorjev je turistično povpraševanje (turistov, obi-
skovalcev), ki nakazuje interes turistov za določen vir. Interes
povpraševanja lahko zaznamo posredno in neposredno, spon-
tano in načrtno (npr. z izvedbo tržne raziskave med potencial-
