Page 65 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 65
Razvrščanje atrakcij
O pomenu turističnih atrakcij za turizem je bilo govora v predhodnih po-
glavjih tega dela. V slednjem smo obravnavali vlogo in pomen turističnih
atrakcij skozi zgodovinska obdobja. V tem poglavju prehajamo na klasifi-
kacijo ali razvrščanje atrakcij.
Načinov razvrščanja je veliko, kot je veliko avtorjev, številni posku-
si razvrščanja atrakcij pa temeljijo na binarnem principu, ki atrakcije ge-
neralno deli po poreklu, in sicer na naravne in ustvarjene. Ta delitev je
po mnenju avtorice A. Leask (2008) presplošna, preozka in enodimenzi-
onalna, kar je v nasprotju z večdimenzionalnostjo in kompleksnostjo tu-
rističnih atrakcij in ima po njenem mnenju lahko negativne posledice na
upravljanje atrakcij.
Glede na različne vidike obravnave je Lew (1987), na podlagi anali-
ze znanstvenih študij, ki obravnavajo atrakcije, oblikoval tri glavna izho-
dišča pri razvrščanju turističnih atrakcij. To so (Lew, 1987, str. 554–561):
– ideografski vidik (opis atrakcij, njenih lastnosti, glavnih atribu-
tov),
– organizacijski in razvojni vidik (prostor, čas, kapacitete, okolje)
in
– kognitivni vidik (izkušnje, percepcije, doživetja).
Če sežemo globje v razumevanje teh treh vidikov, kot izhodišč za
klasifikacijo ali razvrščanje atrakcij, lahko ideografski vidik povežemo s
konkretno edinstvenostjo atrakcije, vezano na njene osnovne lastnosti,
po katerih se lahko loči od drugih ali se z njimi primerja. Ta je v končni
fazi povezana z imenom atrakcije, saj njeno ime odraža to edinstvenost in
O pomenu turističnih atrakcij za turizem je bilo govora v predhodnih po-
glavjih tega dela. V slednjem smo obravnavali vlogo in pomen turističnih
atrakcij skozi zgodovinska obdobja. V tem poglavju prehajamo na klasifi-
kacijo ali razvrščanje atrakcij.
Načinov razvrščanja je veliko, kot je veliko avtorjev, številni posku-
si razvrščanja atrakcij pa temeljijo na binarnem principu, ki atrakcije ge-
neralno deli po poreklu, in sicer na naravne in ustvarjene. Ta delitev je
po mnenju avtorice A. Leask (2008) presplošna, preozka in enodimenzi-
onalna, kar je v nasprotju z večdimenzionalnostjo in kompleksnostjo tu-
rističnih atrakcij in ima po njenem mnenju lahko negativne posledice na
upravljanje atrakcij.
Glede na različne vidike obravnave je Lew (1987), na podlagi anali-
ze znanstvenih študij, ki obravnavajo atrakcije, oblikoval tri glavna izho-
dišča pri razvrščanju turističnih atrakcij. To so (Lew, 1987, str. 554–561):
– ideografski vidik (opis atrakcij, njenih lastnosti, glavnih atribu-
tov),
– organizacijski in razvojni vidik (prostor, čas, kapacitete, okolje)
in
– kognitivni vidik (izkušnje, percepcije, doživetja).
Če sežemo globje v razumevanje teh treh vidikov, kot izhodišč za
klasifikacijo ali razvrščanje atrakcij, lahko ideografski vidik povežemo s
konkretno edinstvenostjo atrakcije, vezano na njene osnovne lastnosti,
po katerih se lahko loči od drugih ali se z njimi primerja. Ta je v končni
fazi povezana z imenom atrakcije, saj njeno ime odraža to edinstvenost in
