Page 66 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 66
Turistične atrakcije
tipičnost. Ideografski vidik razvrščanja torej temelji na neki materialni,
oprijemljivi lastnosti atrakcije in je največkrat uporabljen pri razvrščan-
ju atrakcij v literaturi.
Organizacijski vidik razvrščanja se osredotoča na prostorske, časovne
ali zmogljivostne značilnosti atrakcije, ki pa so v direktni povezavi z na-
črtovanjem in marketingom turizma. Zelo je pomemben prostor, kjer se
atrakcija nahaja. Nenazadnje jo ta prostor opredeljuje, določa njeno veli-
kost, povezanost in odnos z drugimi atrakcijami ter destinacijo. Prostor
omogoča mobilnost in dostopnost do destinacije, kar je ključnega pome-
na za njeno delovanje in obstoj. S prostorsko dimenzijo je povezana tudi
zmogljivost atrakcije v fizičnem smislu. Fizična zmogljivost atrakcije je ve-
zana na njeno infrastrukturo, turistično ponudbo in storitve. Velikokrat
je zmogljivost atrakcije potrebno spremljati glede na sezone, saj se lahko
66 glede na priljubljenost, motive ali vsebino kažejo razlike v koncentraciji
obiska na letni ravni.
Kognitivni vidik razvrščanja atrakcij temelji na percepciji obisko-
valcev in turistov, njihovih zaznavah, izkušnjah in doživetjih v poveza-
vi z atrakcijo. Tukaj je treba poudariti aktivno vlogo turista v povezavi z
atrakcijo kot predmetom turistične konzumacije – potrošnje. Za razli-
ko od drugih gospodarskih dobrin turistična atrakcija angažira vse čute
obiskovalca, tako jo aktivno sodeluje in (so)ustvarja s svojo aktivno vlogo
doživljanja. Ne gre le za pasivno konzumacijo ponujenega blaga na pro-
dajni polici.
Glede na dejstvo, da so turistični viri osnova za nastanek turistič-
ne atrakcije, je tudi njihovo razvrščanje vezano na generalno delitev vi-
rov po poreklu. Po poreklu vire delimo na dve osnovni skupini. Prva
skupina predstavlja naravne ali biotopne vire. To so podnebni, geograf-
ski, hidrografski, biogeografski in pokrajinski viri. Druga skupina pred-
stavlja antropološke ali atropične vire, ki jih je ustvaril človek. To so kul-
turno-zgodovinski, etnosocialni, prireditveni, umetniški in ambientalni
viri (Vodeb, 2014, str. 31).
V nadaljevanju sledi opis vrste različnih načinov razvrščanja turistič-
nih virov oz. privlačnosti, ki jih obravnavamo v širšem okvirju destinacije.
Vire lahko razdelimo v tri skupine (Vodeb, 2014):
1. temeljni turistični viri so potencialne in realne privlačnosti desti-
nacije (za destinacijo so najpomembnejši, ker privabljajo obisko-
valce oz. so motiv obiska);
2. drugi direktni turistični viri so objekti na destinaciji (hoteli, do-
polnilne dejavnosti, kadri – osebje, potovalne agencije, turistič-
ne skupnosti, informacije in promocijski material). Ta skupina
tipičnost. Ideografski vidik razvrščanja torej temelji na neki materialni,
oprijemljivi lastnosti atrakcije in je največkrat uporabljen pri razvrščan-
ju atrakcij v literaturi.
Organizacijski vidik razvrščanja se osredotoča na prostorske, časovne
ali zmogljivostne značilnosti atrakcije, ki pa so v direktni povezavi z na-
črtovanjem in marketingom turizma. Zelo je pomemben prostor, kjer se
atrakcija nahaja. Nenazadnje jo ta prostor opredeljuje, določa njeno veli-
kost, povezanost in odnos z drugimi atrakcijami ter destinacijo. Prostor
omogoča mobilnost in dostopnost do destinacije, kar je ključnega pome-
na za njeno delovanje in obstoj. S prostorsko dimenzijo je povezana tudi
zmogljivost atrakcije v fizičnem smislu. Fizična zmogljivost atrakcije je ve-
zana na njeno infrastrukturo, turistično ponudbo in storitve. Velikokrat
je zmogljivost atrakcije potrebno spremljati glede na sezone, saj se lahko
66 glede na priljubljenost, motive ali vsebino kažejo razlike v koncentraciji
obiska na letni ravni.
Kognitivni vidik razvrščanja atrakcij temelji na percepciji obisko-
valcev in turistov, njihovih zaznavah, izkušnjah in doživetjih v poveza-
vi z atrakcijo. Tukaj je treba poudariti aktivno vlogo turista v povezavi z
atrakcijo kot predmetom turistične konzumacije – potrošnje. Za razli-
ko od drugih gospodarskih dobrin turistična atrakcija angažira vse čute
obiskovalca, tako jo aktivno sodeluje in (so)ustvarja s svojo aktivno vlogo
doživljanja. Ne gre le za pasivno konzumacijo ponujenega blaga na pro-
dajni polici.
Glede na dejstvo, da so turistični viri osnova za nastanek turistič-
ne atrakcije, je tudi njihovo razvrščanje vezano na generalno delitev vi-
rov po poreklu. Po poreklu vire delimo na dve osnovni skupini. Prva
skupina predstavlja naravne ali biotopne vire. To so podnebni, geograf-
ski, hidrografski, biogeografski in pokrajinski viri. Druga skupina pred-
stavlja antropološke ali atropične vire, ki jih je ustvaril človek. To so kul-
turno-zgodovinski, etnosocialni, prireditveni, umetniški in ambientalni
viri (Vodeb, 2014, str. 31).
V nadaljevanju sledi opis vrste različnih načinov razvrščanja turistič-
nih virov oz. privlačnosti, ki jih obravnavamo v širšem okvirju destinacije.
Vire lahko razdelimo v tri skupine (Vodeb, 2014):
1. temeljni turistični viri so potencialne in realne privlačnosti desti-
nacije (za destinacijo so najpomembnejši, ker privabljajo obisko-
valce oz. so motiv obiska);
2. drugi direktni turistični viri so objekti na destinaciji (hoteli, do-
polnilne dejavnosti, kadri – osebje, potovalne agencije, turistič-
ne skupnosti, informacije in promocijski material). Ta skupina