Page 63 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 63
Zgodovinski razvoj turističnih atrakcij 63
tega časa. Ta so dostopna večjemu številu ekonomsko aktivnih ljudi, ki
svobodno razpolagajo s svojimi sredstvi in časom ter pri tem ne zahte-
vajo veliko. V prid temu so (vsaj do 1. naftne krize) poceni letalski pre-
voz, poceni paketni aranžmaji ter delovanje na strani ponudbe po prin-
cipu ekonomije obsega. Zaradi odsotnosti izkušnje o nenačrtovanem ali
stihijskem turističnem razvoju ter kratkoročnih vizij spričo hitrih eko-
nomskih učinkov, deviznega priliva in zaposlitvene funkcije turizma se
razvoj turizma prevesi v koncept, ki se mu na podlagi današnjih izku-
šenj ter predvidenih posledic družba želi izogniti. Množični turizem ima
tako negativen prizvok, slabšalni pomen in je pokazatelj stanja in stopn-
je zavesti v družbi, ki opozarja na neželene posledice (Vodeb, 2014, str. 6).
V tabeli 1 prikazujemo značilnosti množičnega turista in množične-
ga turizma, ki oblikujejo značilne vrste turističnih atrakcij tega obdobja.
Turistično gospodarstvo je pretežno skoncentrirano na ekonomske učin-
ke, hiter razvoj ter zaposlitveno in devizno funkcijo turizma. Izjemno je
pomembna produktna naravnanost turističnega gospodarstva, ki pa ni
trajnostno naravnana. Na turizem se gleda kot na »rešilno bilko« v gos-
podarskem razvoju neke regije ali kraja in se mu pripisuje zgolj gospodar-
sko vlogo. Na drugi strani pa ima nezahteven, neselektiven in neizkušen
turist dostop in možnost turističnega gibanja zaradi ugodnih počitniških
aranžmajev, novih načinov plačila in tehnologije v transportu.
Tabela 1: Značilnosti množičnega turizma in turista
Množični turist Turistično gospodarstvo
Razvojna stopnja družbe Visoki ekonomski učinki
Po 50. letu 20. st Hiter razvoj – hiter zaslužek
Čarterski poleti (razvoj letalske industrije, poceni nafta) Nenačrtovan razvoj (veliki hoteli, veliko število turistov)
Poceni počitnice (kreditne kartice, paketni aranžmaji) Zaposlovanje velikega števila ljudi (zaposlitvena funk-
cija turizma)
Dostopnost počitnic (prosti čas in sredstva)
Devizni priliv (devizna funkcija turizma)
Nezahteven gost (koncept morje in sonce)
Kratkoročna orientacija – netrajnostni koncept (vzorec
Rutinsko konzumiranje počitnic (generacija baby povečevanja)
boom)
Visoka produktivnost (visoki dobički)
Vir: Prirejeno po Vodeb, 2014.
Vsa zgodovinska obdobja in prelomnice v razvoju turističnih atrak-
cij obravnavamo v družbenem, ekonomskem in tehnološkem kontekstu.
tega časa. Ta so dostopna večjemu številu ekonomsko aktivnih ljudi, ki
svobodno razpolagajo s svojimi sredstvi in časom ter pri tem ne zahte-
vajo veliko. V prid temu so (vsaj do 1. naftne krize) poceni letalski pre-
voz, poceni paketni aranžmaji ter delovanje na strani ponudbe po prin-
cipu ekonomije obsega. Zaradi odsotnosti izkušnje o nenačrtovanem ali
stihijskem turističnem razvoju ter kratkoročnih vizij spričo hitrih eko-
nomskih učinkov, deviznega priliva in zaposlitvene funkcije turizma se
razvoj turizma prevesi v koncept, ki se mu na podlagi današnjih izku-
šenj ter predvidenih posledic družba želi izogniti. Množični turizem ima
tako negativen prizvok, slabšalni pomen in je pokazatelj stanja in stopn-
je zavesti v družbi, ki opozarja na neželene posledice (Vodeb, 2014, str. 6).
V tabeli 1 prikazujemo značilnosti množičnega turista in množične-
ga turizma, ki oblikujejo značilne vrste turističnih atrakcij tega obdobja.
Turistično gospodarstvo je pretežno skoncentrirano na ekonomske učin-
ke, hiter razvoj ter zaposlitveno in devizno funkcijo turizma. Izjemno je
pomembna produktna naravnanost turističnega gospodarstva, ki pa ni
trajnostno naravnana. Na turizem se gleda kot na »rešilno bilko« v gos-
podarskem razvoju neke regije ali kraja in se mu pripisuje zgolj gospodar-
sko vlogo. Na drugi strani pa ima nezahteven, neselektiven in neizkušen
turist dostop in možnost turističnega gibanja zaradi ugodnih počitniških
aranžmajev, novih načinov plačila in tehnologije v transportu.
Tabela 1: Značilnosti množičnega turizma in turista
Množični turist Turistično gospodarstvo
Razvojna stopnja družbe Visoki ekonomski učinki
Po 50. letu 20. st Hiter razvoj – hiter zaslužek
Čarterski poleti (razvoj letalske industrije, poceni nafta) Nenačrtovan razvoj (veliki hoteli, veliko število turistov)
Poceni počitnice (kreditne kartice, paketni aranžmaji) Zaposlovanje velikega števila ljudi (zaposlitvena funk-
cija turizma)
Dostopnost počitnic (prosti čas in sredstva)
Devizni priliv (devizna funkcija turizma)
Nezahteven gost (koncept morje in sonce)
Kratkoročna orientacija – netrajnostni koncept (vzorec
Rutinsko konzumiranje počitnic (generacija baby povečevanja)
boom)
Visoka produktivnost (visoki dobički)
Vir: Prirejeno po Vodeb, 2014.
Vsa zgodovinska obdobja in prelomnice v razvoju turističnih atrak-
cij obravnavamo v družbenem, ekonomskem in tehnološkem kontekstu.
