Page 69 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 69
Razvrščanje atrakcij 69
renčnost na turističnem trgu. Idealno je, če zagotovimo mešanico aktiv-
nosti skozi celo leto, da se izognemo problemu sezonskosti.
4. Posebni dogodki ustvarjajo dinamiko in edinstvenost destinacije
ter oblikujejo njeno identiteto.
Če ima destinacija »prirojene« komparativne prednosti (npr. Pariz,
Rim, Veliki kanjon), je lažje graditi konkurenčno prednost, kot če mora
inovativno osnovo za tako prednost zgraditi sama. Olimpijske igre, sve-
tovna prvenstva in svetovne razstave so »megadogodki" in predstavlja-
jo priložnost za »prihod iz sence« ter oblikovanje podobe destinacije v
očeh potencialnih turistov. Menedžment destinacije je tisti, ki v percep-
ciji turistov oblikuje vrednost dogodka. Nekatere take destinacije preras-
tejo v destinacije »must-see«.
Med enkratnimi in ponavljajočimi se dogodki obstaja velika razlika.
Pri slednjih ima destinacijski menedžment možnost postopoma graditi
destinacijo – njeno podobo, prepoznavnost in vrednost v očeh turistov.
Primer takih destinacij sta teniški turnir v Wimbledonu in Oktoberfest
v Münchnu (Vodeb, 2014, str. 34).
5. Zabava – v nekaterih destinacijah je ključni motiv prihoda turi-
stov moč posameznih zabavnih prireditev.
London, New York in Pariz so destinacije, za katere je ključna turistična
privlačnost zabava. Las Vegas je iz puščave zgrajena zabaviščna meka, kjer
je poleg igralništva ključna turistična privlačnost zabava. Disneyland je
prav tako primer destinacije, ki temelji na zabavi. Zanimivo je, da takšna
oblika zabave v Evropi ni tako razširjena ali priljubljena. Razlogi izvira-
jo iz socio-kulturnih razlik med Američani in Evropejci (Vodeb, 2014).
6. Določeni elementi superstrukture
Turistična superstruktura ali nadstruktura je opredeljena kot zgradba ali
oprema, ki je primarno namenjena potrebam ali interesom turistov. V ve-
liki večini gre za zgradbe, ki so primarno namenjene turizmu, so pa tudi
takšne, ki so prvotno služile drugim namenom. Najpogostejši primeri tu-
ristične nadstrukture so hoteli, restavracije, turistični informativni centri
ipd. Ločujemo tri vrste turistične nadstrukture: funkcionalne elemente,
dopolnilne izgrajene elemente in dopolnilne naravne elemente (Ritchie
in Crouch, 2003, 126).
Funkcionalni elementi predstavljajo različne skupine nastanitvenih
kapacitet (hoteli, penzioni, restavracije itn.), letališča, tematski parki, pri-
stanišča, kongresni centri ipd. Dopolnilni izgrajeni elementi so muzeji,
renčnost na turističnem trgu. Idealno je, če zagotovimo mešanico aktiv-
nosti skozi celo leto, da se izognemo problemu sezonskosti.
4. Posebni dogodki ustvarjajo dinamiko in edinstvenost destinacije
ter oblikujejo njeno identiteto.
Če ima destinacija »prirojene« komparativne prednosti (npr. Pariz,
Rim, Veliki kanjon), je lažje graditi konkurenčno prednost, kot če mora
inovativno osnovo za tako prednost zgraditi sama. Olimpijske igre, sve-
tovna prvenstva in svetovne razstave so »megadogodki" in predstavlja-
jo priložnost za »prihod iz sence« ter oblikovanje podobe destinacije v
očeh potencialnih turistov. Menedžment destinacije je tisti, ki v percep-
ciji turistov oblikuje vrednost dogodka. Nekatere take destinacije preras-
tejo v destinacije »must-see«.
Med enkratnimi in ponavljajočimi se dogodki obstaja velika razlika.
Pri slednjih ima destinacijski menedžment možnost postopoma graditi
destinacijo – njeno podobo, prepoznavnost in vrednost v očeh turistov.
Primer takih destinacij sta teniški turnir v Wimbledonu in Oktoberfest
v Münchnu (Vodeb, 2014, str. 34).
5. Zabava – v nekaterih destinacijah je ključni motiv prihoda turi-
stov moč posameznih zabavnih prireditev.
London, New York in Pariz so destinacije, za katere je ključna turistična
privlačnost zabava. Las Vegas je iz puščave zgrajena zabaviščna meka, kjer
je poleg igralništva ključna turistična privlačnost zabava. Disneyland je
prav tako primer destinacije, ki temelji na zabavi. Zanimivo je, da takšna
oblika zabave v Evropi ni tako razširjena ali priljubljena. Razlogi izvira-
jo iz socio-kulturnih razlik med Američani in Evropejci (Vodeb, 2014).
6. Določeni elementi superstrukture
Turistična superstruktura ali nadstruktura je opredeljena kot zgradba ali
oprema, ki je primarno namenjena potrebam ali interesom turistov. V ve-
liki večini gre za zgradbe, ki so primarno namenjene turizmu, so pa tudi
takšne, ki so prvotno služile drugim namenom. Najpogostejši primeri tu-
ristične nadstrukture so hoteli, restavracije, turistični informativni centri
ipd. Ločujemo tri vrste turistične nadstrukture: funkcionalne elemente,
dopolnilne izgrajene elemente in dopolnilne naravne elemente (Ritchie
in Crouch, 2003, 126).
Funkcionalni elementi predstavljajo različne skupine nastanitvenih
kapacitet (hoteli, penzioni, restavracije itn.), letališča, tematski parki, pri-
stanišča, kongresni centri ipd. Dopolnilni izgrajeni elementi so muzeji,
