Page 62 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
Turistične atrakcije
V zgodnjem dvajsetem stoletju se je s prvo svetovno vojno prekini-
lo dolgo obdobje, bolj znano pod imenom La Belle Époque. To je bil čas
v evropski zgodovini, ko so se izjemno razvijale umetnost, kultura in te-
hnologija, čas splošnega miru in blaginje. Take razmere so spodbujale po-
tovanja in razvoj turizma. Čas med obema vojnama je bil prekratek, da bi
se dodobra razmahnil nov val razvoja turizma, zato se je to zgodilo šele po
drugi svetovni vojni, natančneje, po letu 1950.
Množični turizem se je v povojni Evropi razmahnil kot posledica po-
vojnega miru in izjemnega gospodarskega razvoja, ki se je dogajal od poz
nih 50-tih let. K množičnosti potovanj je zlasti prispevala nova oblika
množičnega letalskega prevoza – čarterski poleti iz zahodne Evrope v
Mediteran. Ekonomski razvoj v družbi povojne Evrope in Severne Ame-
rike vpliva na izboljšanje splošnih razmer, zlasti na področju kakovosti
62 življenja. S tem naraščajo tudi nove in kompleksnejše potrebe turistov.
Predvsem na podlagi potovalnih izkušenj, ki jih pridobivajo, se čedalje
bolj krepi raznovrstnost potreb na turističnem potovanju. Pričakovanja
na turističnem potovanju in turistična doživetja postajajo vse kompleks-
nejša in zato je kompleksnejša tudi turistična ponudba. Slednja mora biti
na turistični destinaciji raznovrstna, bogata in vsebinsko smiselno pove-
zana. Le tako lahko omogoča celovito turistično doživetje, ki ga pričaku-
je sodobni turist (Vodeb, 2014, str. 4).
Množični turizem je logična posledica razmer takratnega časa in
stanja v družbi. Končala se je druga svetovna vojna in družba je bila po-
trebna miru. Po dolgem času se je življenje normaliziralo in v povojni ob-
novi se je krepilo navdušenje človeka novega obdobja. To novo obdobje
je prineslo ponovni ekonomski zagon družbe, v kateri se poleg osnovnih
potreb človeka ustvarjajo nove potrebe. Ena od teh potreb je potreba po
potovanju – turističnem potovanju. Leta 1948 so Združeni narodi obja-
vili Deklaracijo o človekovih pravicah in v 24. členu je zapisano: »Vsak-
do ima pravico do počitka in prostega časa, vključno z razumno omejitvi-
jo delovnih ur, in pravico do občasnega plačanega dopusta.«
Z razvojem obmorskih turističnih krajev v Sredozemlju se razvijejo
tipični primeri množičnega turizma v Italiji, Grčiji in Španiji. Ljudje od-
hajajo na počitnice v tople kraje, njihova pričakovanja o počitnicah pa so
dokaj skromna. Skromna pričakovanja in preproste potrebe so posledi-
ca odsotnosti potovalnih izkušenj, ki niso vezane le na izkušnjo fizične-
ga, realnega potovanja. Številni ljudje, ki do takrat niso nikamor potovali,
predstavljajo potencial turističnega povpraševanja, dokaj neobčutljivega
za drugo kulturo in kraj potovanja (Vodeb, 2014, str. 5). Po 50. letu prejš-
njega stoletja se začne nov način turističnih potovanj in preživljanja pros-
V zgodnjem dvajsetem stoletju se je s prvo svetovno vojno prekini-
lo dolgo obdobje, bolj znano pod imenom La Belle Époque. To je bil čas
v evropski zgodovini, ko so se izjemno razvijale umetnost, kultura in te-
hnologija, čas splošnega miru in blaginje. Take razmere so spodbujale po-
tovanja in razvoj turizma. Čas med obema vojnama je bil prekratek, da bi
se dodobra razmahnil nov val razvoja turizma, zato se je to zgodilo šele po
drugi svetovni vojni, natančneje, po letu 1950.
Množični turizem se je v povojni Evropi razmahnil kot posledica po-
vojnega miru in izjemnega gospodarskega razvoja, ki se je dogajal od poz
nih 50-tih let. K množičnosti potovanj je zlasti prispevala nova oblika
množičnega letalskega prevoza – čarterski poleti iz zahodne Evrope v
Mediteran. Ekonomski razvoj v družbi povojne Evrope in Severne Ame-
rike vpliva na izboljšanje splošnih razmer, zlasti na področju kakovosti
62 življenja. S tem naraščajo tudi nove in kompleksnejše potrebe turistov.
Predvsem na podlagi potovalnih izkušenj, ki jih pridobivajo, se čedalje
bolj krepi raznovrstnost potreb na turističnem potovanju. Pričakovanja
na turističnem potovanju in turistična doživetja postajajo vse kompleks-
nejša in zato je kompleksnejša tudi turistična ponudba. Slednja mora biti
na turistični destinaciji raznovrstna, bogata in vsebinsko smiselno pove-
zana. Le tako lahko omogoča celovito turistično doživetje, ki ga pričaku-
je sodobni turist (Vodeb, 2014, str. 4).
Množični turizem je logična posledica razmer takratnega časa in
stanja v družbi. Končala se je druga svetovna vojna in družba je bila po-
trebna miru. Po dolgem času se je življenje normaliziralo in v povojni ob-
novi se je krepilo navdušenje človeka novega obdobja. To novo obdobje
je prineslo ponovni ekonomski zagon družbe, v kateri se poleg osnovnih
potreb človeka ustvarjajo nove potrebe. Ena od teh potreb je potreba po
potovanju – turističnem potovanju. Leta 1948 so Združeni narodi obja-
vili Deklaracijo o človekovih pravicah in v 24. členu je zapisano: »Vsak-
do ima pravico do počitka in prostega časa, vključno z razumno omejitvi-
jo delovnih ur, in pravico do občasnega plačanega dopusta.«
Z razvojem obmorskih turističnih krajev v Sredozemlju se razvijejo
tipični primeri množičnega turizma v Italiji, Grčiji in Španiji. Ljudje od-
hajajo na počitnice v tople kraje, njihova pričakovanja o počitnicah pa so
dokaj skromna. Skromna pričakovanja in preproste potrebe so posledi-
ca odsotnosti potovalnih izkušenj, ki niso vezane le na izkušnjo fizične-
ga, realnega potovanja. Številni ljudje, ki do takrat niso nikamor potovali,
predstavljajo potencial turističnega povpraševanja, dokaj neobčutljivega
za drugo kulturo in kraj potovanja (Vodeb, 2014, str. 5). Po 50. letu prejš-
njega stoletja se začne nov način turističnih potovanj in preživljanja pros-
