Page 68 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 68
Turistične atrakcije
tinacije, ki temelji na njenih naravnih virih, postaja pomembna, zato ne
preseneča, da se turizem pojavlja v naravnih območjih (»natural area tou-
rism«), in sicer kot pustolovski, naravni turizem, turizem v divjini in eko-
turizem. Takšne destinacije svoje konkurenčne prednosti navadno gradi-
jo na naravnih virih, s katerimi razpolagajo (Vodeb, 2014, str. 32).
Destinacije, ki nimajo ugodnega podnebja ali čudovite pokrajine,
imajo dve možnosti: prilagoditi se ponudbi s svojimi skromnimi viri ali
pa se osredotočiti na tiste (manjše) segmente turistov, ki jih privablja prav
nasprotje konvencionalnim virom (Antarktika, džungla ob Amazonki,
itn.).
2. Kultura in zgodovina destinacije ponujata obiskovalcu intelektu-
alno zadovoljstvo.
68 Kultura na splošno ima v dimenziji privlačnosti destinacije drugi najmoč-
nejši vpliv. Elementi kulture torej lahko predstavljajo turistično privlač-
nost neke destinacije. Ti elementi so jezik, tradicija, kulinarika, umet-
nost, rokodelstvo in glasba, zgodovina, tehnologija, arhitektura, religija,
izobraževanje, prostočasne dejavnosti kot način življenja. Zavedati se je
treba, da domače prebivalstvo in obiskovalci nimajo enake zaznave po-
sameznih elementov kulture destinacije. Obe skupini udeležencev na de-
stinaciji posameznim elementom kulture pravzaprav pripisujeta različen
pomen (Ritchie in Zins, 1978). Tako so npr. za domačine prvi trije ele-
menti kulture prostočasne aktivnosti, kulinarika in tradicija, obiskovalci
pa na prvo mesto postavijo tradicijo, tej na drugem mestu sledi kulinari-
ka, na tretjem mestu pa zgodovina.
Način doživljanja kulture destinacije pa je seveda odvisen tudi od
kulture obiskovalcev samih. Destinacijski menedžment se mora pri obli-
kovanju turistične ponudbe zavedati, da je način predstavljanja kulturnih
virov zato zelo pomemben, hkrati pa mora razumeti psihologijo ter kul-
turno ozadje, iz katerega segment turistov prihaja (Vodeb, 2014, str. 33).
3. Mešanica aktivnosti ponuja fizične in čustvene spodbude za obi-
skovalce.
Pomen pestre in razgibane ponudbe aktivnosti na destinaciji, ki posa-
meznemu obiskovalcu ostanejo v spominu, je zelo pomemben. Pri tem
gre vedno za mešanico aktivnosti, združenih po vsebinah, ki pa morajo
biti usklajene z vrsto destinacije, vrednotami domačega prebivalstva, za-
konodajo in s pravili lokalne skupnosti. Ponujene aktivnosti se morajo
med seboj dopolnjevati in predstavljati edinstveno ponudbo destinacije.
Ta edinstvenost omogoča prepoznavnost v očeh obiskovalcev ter konku-
tinacije, ki temelji na njenih naravnih virih, postaja pomembna, zato ne
preseneča, da se turizem pojavlja v naravnih območjih (»natural area tou-
rism«), in sicer kot pustolovski, naravni turizem, turizem v divjini in eko-
turizem. Takšne destinacije svoje konkurenčne prednosti navadno gradi-
jo na naravnih virih, s katerimi razpolagajo (Vodeb, 2014, str. 32).
Destinacije, ki nimajo ugodnega podnebja ali čudovite pokrajine,
imajo dve možnosti: prilagoditi se ponudbi s svojimi skromnimi viri ali
pa se osredotočiti na tiste (manjše) segmente turistov, ki jih privablja prav
nasprotje konvencionalnim virom (Antarktika, džungla ob Amazonki,
itn.).
2. Kultura in zgodovina destinacije ponujata obiskovalcu intelektu-
alno zadovoljstvo.
68 Kultura na splošno ima v dimenziji privlačnosti destinacije drugi najmoč-
nejši vpliv. Elementi kulture torej lahko predstavljajo turistično privlač-
nost neke destinacije. Ti elementi so jezik, tradicija, kulinarika, umet-
nost, rokodelstvo in glasba, zgodovina, tehnologija, arhitektura, religija,
izobraževanje, prostočasne dejavnosti kot način življenja. Zavedati se je
treba, da domače prebivalstvo in obiskovalci nimajo enake zaznave po-
sameznih elementov kulture destinacije. Obe skupini udeležencev na de-
stinaciji posameznim elementom kulture pravzaprav pripisujeta različen
pomen (Ritchie in Zins, 1978). Tako so npr. za domačine prvi trije ele-
menti kulture prostočasne aktivnosti, kulinarika in tradicija, obiskovalci
pa na prvo mesto postavijo tradicijo, tej na drugem mestu sledi kulinari-
ka, na tretjem mestu pa zgodovina.
Način doživljanja kulture destinacije pa je seveda odvisen tudi od
kulture obiskovalcev samih. Destinacijski menedžment se mora pri obli-
kovanju turistične ponudbe zavedati, da je način predstavljanja kulturnih
virov zato zelo pomemben, hkrati pa mora razumeti psihologijo ter kul-
turno ozadje, iz katerega segment turistov prihaja (Vodeb, 2014, str. 33).
3. Mešanica aktivnosti ponuja fizične in čustvene spodbude za obi-
skovalce.
Pomen pestre in razgibane ponudbe aktivnosti na destinaciji, ki posa-
meznemu obiskovalcu ostanejo v spominu, je zelo pomemben. Pri tem
gre vedno za mešanico aktivnosti, združenih po vsebinah, ki pa morajo
biti usklajene z vrsto destinacije, vrednotami domačega prebivalstva, za-
konodajo in s pravili lokalne skupnosti. Ponujene aktivnosti se morajo
med seboj dopolnjevati in predstavljati edinstveno ponudbo destinacije.
Ta edinstvenost omogoča prepoznavnost v očeh obiskovalcev ter konku-
