Page 60 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
Turistične atrakcije
nih razstav je bil za razvoj turizma takrat (kot je še danes) izjemen, kaj-
ti postanejo evropska stalnica, ki vključuje potovanje, druženje, kulturo,
umetnost – skratka, družabni dogodek, ki slavi tehnološki in gospodar-
ski napredek narodov. Pri tem je treba omeniti strukturo ciljne publike,
ki ji je bilo po večini namenjeno potovanje. Večinoma je šlo za srednji in
delavski razred, saj se buržoazija ni zanimala za paketne aranžmaje.
Nedvomno je industrijska revolucija sprožila val demokratizacije po-
tovanj, zahvaljujoč vsem družbenim, tehnološkim in gospodarskim spre-
membam. Tako sta se spremenila način življenja kot tudi način preživ
ljanja prostega časa in potovanja. Dostopnost potovanja večjemu številu
ljudi (višji srednji razred in delavski razred imata sredstva in čas za po-
tovanje) in mobilnost zaradi učinkovitih transportnih rešitev (vlak, par-
nik), ob družbenih in gospodarskih spremembah, omogočita prvo demo-
60 kratizacijo potovanja in začetek sodobnega turizma. Lahko bi rekli, da
se je s hitrostjo napredka družbe proporcionalno povečala hitrost in po-
gostost potovanj ljudi v prostem času. Če bi želeli na kratko izpostavi-
ti prispevek industrijske revolucije k obravnavani tematiki, bi lahko na-
vedli sledeče:
– Industrijska revolucija je omogočila prosti čas in ga naredila za
sprejemljivega v družbi, zlasti med pripadniki delavskega razre-
da.
– Sprožila je formalno delitev prostega od delovnega časa in pou-
darila njegov prispevek k produktivnosti dela.
– Sprožila je višjo storilnost (stroji, ljudje, tehnologija) in s tem
potrebo po kakovostnejšem življenju.
– Prispevala je k organiziranosti prostočasnih dejavnosti (ponud-
ba) in razvoju industrije prostega časa.
– Prispevala je k premiku od industrijske dobe proti storitvenim
dejavnostim in mnogo kasneje k informacijski dobi.
– V določeni meri je omogočila kakovostnejše in bogatejše življe-
nje posameznika in družbe.
Lahko sklenemo, da je industrijska revolucija prispevala k premiku od
delovne etike do etike prostega časa. Ta premik je potekal z gospodarskim,
tehnološkim in družbeno-kulturnim razvojem ter napredkom in krepil
potrebo človeka po samoaktualizaciji. Kakovost življenja ljudi se z eko-
nomskim in tehnološkim razvojem izboljšuje, delovne in življenjske raz-
mere prav tako, podaljšuje se življenjska doba zaradi boljšega zdravstve-
nega sistema in vse bolj uveljavljenih človekovih pravic. Prosti čas kot del
kakovostnega življenja posameznika postaja njegova odgovornost, potre-
nih razstav je bil za razvoj turizma takrat (kot je še danes) izjemen, kaj-
ti postanejo evropska stalnica, ki vključuje potovanje, druženje, kulturo,
umetnost – skratka, družabni dogodek, ki slavi tehnološki in gospodar-
ski napredek narodov. Pri tem je treba omeniti strukturo ciljne publike,
ki ji je bilo po večini namenjeno potovanje. Večinoma je šlo za srednji in
delavski razred, saj se buržoazija ni zanimala za paketne aranžmaje.
Nedvomno je industrijska revolucija sprožila val demokratizacije po-
tovanj, zahvaljujoč vsem družbenim, tehnološkim in gospodarskim spre-
membam. Tako sta se spremenila način življenja kot tudi način preživ
ljanja prostega časa in potovanja. Dostopnost potovanja večjemu številu
ljudi (višji srednji razred in delavski razred imata sredstva in čas za po-
tovanje) in mobilnost zaradi učinkovitih transportnih rešitev (vlak, par-
nik), ob družbenih in gospodarskih spremembah, omogočita prvo demo-
60 kratizacijo potovanja in začetek sodobnega turizma. Lahko bi rekli, da
se je s hitrostjo napredka družbe proporcionalno povečala hitrost in po-
gostost potovanj ljudi v prostem času. Če bi želeli na kratko izpostavi-
ti prispevek industrijske revolucije k obravnavani tematiki, bi lahko na-
vedli sledeče:
– Industrijska revolucija je omogočila prosti čas in ga naredila za
sprejemljivega v družbi, zlasti med pripadniki delavskega razre-
da.
– Sprožila je formalno delitev prostega od delovnega časa in pou-
darila njegov prispevek k produktivnosti dela.
– Sprožila je višjo storilnost (stroji, ljudje, tehnologija) in s tem
potrebo po kakovostnejšem življenju.
– Prispevala je k organiziranosti prostočasnih dejavnosti (ponud-
ba) in razvoju industrije prostega časa.
– Prispevala je k premiku od industrijske dobe proti storitvenim
dejavnostim in mnogo kasneje k informacijski dobi.
– V določeni meri je omogočila kakovostnejše in bogatejše življe-
nje posameznika in družbe.
Lahko sklenemo, da je industrijska revolucija prispevala k premiku od
delovne etike do etike prostega časa. Ta premik je potekal z gospodarskim,
tehnološkim in družbeno-kulturnim razvojem ter napredkom in krepil
potrebo človeka po samoaktualizaciji. Kakovost življenja ljudi se z eko-
nomskim in tehnološkim razvojem izboljšuje, delovne in življenjske raz-
mere prav tako, podaljšuje se življenjska doba zaradi boljšega zdravstve-
nega sistema in vse bolj uveljavljenih človekovih pravic. Prosti čas kot del
kakovostnega življenja posameznika postaja njegova odgovornost, potre-
