Page 80 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 80
Turistične atrakcije
di povečanega števila turistov. Ko število turistov preseže mejo, do kate-
re je možno ohranjati kakovostne odnose med lokalnim prebivalstvom
in turisti, se začnejo prve težave. Zaradi obvladovanja večjega števila tu-
ristov neuradno in pristno gostoljubnost pri prodaji turističnih proizvo-
dov in storitev zamenjajo uradni odnosi, pojavi se potreba po načrtova-
nju novih priložnosti, zlasti na področju trženja. Turizem postane posel,
ki zahteva posloven odnos, treba ga je načrtovati, organizirati in upravlja-
ti. Lokalni prebivalci se v odnosu počutijo in vedejo pasivno, kar se pre-
naša tudi na obiskovalce.
Zasičenost ali vznemirjenje je faza, ko lokalni prebivalci že čutijo in
kritizirajo negativne učinke turizma – predvsem jih motijo gneča, pro-
metne konice, hrup in podobno. Lokalne oblasti pri omejevanju razvo-
ja turizma nimajo podpore zasebnega sektorja (podjetnikov), saj je dobi-
80 ček od turizma v tej fazi najvišji doslej, investicije v infrastrukturo pa so
še vedno donosne.
Antagonizem ali nasprotovanje je faza močnega in odkritega naspro-
tovanja turističnemu razvoju ter njegovim posledicam pri lokalnih prebi-
valcih. Za vse negativne učinke turizma lokalni prebivalci krivijo turiste
in jih brez zadržkov »obsojajo« za svoj položaj. Počutijo se ujeti v veri-
go turistične industrije, izrabljeni v kolesju turizma. Jezijo se na turiste,
češ, da niti pred lastno hišo nimajo več prostora za parkiranje, da so izri-
njeni iz lokalnih parkov, da kopališče ni več takšno, kot je bilo ipd. (Vo-
deb, 2014, str. 86–88).
Model Irridex je ena od najpopularnejših metod merjenja sprememb
družbenih odnosov med obiskovalci in domačini v turizmu nekega kra-
ja, a kljub temu velikokrat kritizirana, češ da si faze ne sledijo nujno v ta-
kem zaporedju in v tolikšni meri (Mason, 2015), kar je dokaz, da je treba
vsak primer turističnega kraja obravnavati ločeno in upoštevaje okolišči-
ne in značilnosti turističnega razvoja.
Med pozitivne okoljske vplive turizma uvrščamo:
– zaščito naravnega in kulturnega okolja z vključevanjem v turi-
stično ponudbo,
– turizem kot vir finančnih sredstev za zaščito naravnega okolja,
– turizem kot razlog za izboljšanje naravnega okolja,
– oblikovanje in krepitev ekološke zavesti, ekološke etike in ekolo-
ške odgovornosti zaradi turizma in druge.
Kot negativne okoljske vplive turizma razumemo:
– uničevanje in onesnaževanje narave,
– razvrednotenje naravnih dobrin,
di povečanega števila turistov. Ko število turistov preseže mejo, do kate-
re je možno ohranjati kakovostne odnose med lokalnim prebivalstvom
in turisti, se začnejo prve težave. Zaradi obvladovanja večjega števila tu-
ristov neuradno in pristno gostoljubnost pri prodaji turističnih proizvo-
dov in storitev zamenjajo uradni odnosi, pojavi se potreba po načrtova-
nju novih priložnosti, zlasti na področju trženja. Turizem postane posel,
ki zahteva posloven odnos, treba ga je načrtovati, organizirati in upravlja-
ti. Lokalni prebivalci se v odnosu počutijo in vedejo pasivno, kar se pre-
naša tudi na obiskovalce.
Zasičenost ali vznemirjenje je faza, ko lokalni prebivalci že čutijo in
kritizirajo negativne učinke turizma – predvsem jih motijo gneča, pro-
metne konice, hrup in podobno. Lokalne oblasti pri omejevanju razvo-
ja turizma nimajo podpore zasebnega sektorja (podjetnikov), saj je dobi-
80 ček od turizma v tej fazi najvišji doslej, investicije v infrastrukturo pa so
še vedno donosne.
Antagonizem ali nasprotovanje je faza močnega in odkritega naspro-
tovanja turističnemu razvoju ter njegovim posledicam pri lokalnih prebi-
valcih. Za vse negativne učinke turizma lokalni prebivalci krivijo turiste
in jih brez zadržkov »obsojajo« za svoj položaj. Počutijo se ujeti v veri-
go turistične industrije, izrabljeni v kolesju turizma. Jezijo se na turiste,
češ, da niti pred lastno hišo nimajo več prostora za parkiranje, da so izri-
njeni iz lokalnih parkov, da kopališče ni več takšno, kot je bilo ipd. (Vo-
deb, 2014, str. 86–88).
Model Irridex je ena od najpopularnejših metod merjenja sprememb
družbenih odnosov med obiskovalci in domačini v turizmu nekega kra-
ja, a kljub temu velikokrat kritizirana, češ da si faze ne sledijo nujno v ta-
kem zaporedju in v tolikšni meri (Mason, 2015), kar je dokaz, da je treba
vsak primer turističnega kraja obravnavati ločeno in upoštevaje okolišči-
ne in značilnosti turističnega razvoja.
Med pozitivne okoljske vplive turizma uvrščamo:
– zaščito naravnega in kulturnega okolja z vključevanjem v turi-
stično ponudbo,
– turizem kot vir finančnih sredstev za zaščito naravnega okolja,
– turizem kot razlog za izboljšanje naravnega okolja,
– oblikovanje in krepitev ekološke zavesti, ekološke etike in ekolo-
ške odgovornosti zaradi turizma in druge.
Kot negativne okoljske vplive turizma razumemo:
– uničevanje in onesnaževanje narave,
– razvrednotenje naravnih dobrin,
