Page 78 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 78
Turistične atrakcije
ni v turizmu. Ko govorimo o družbenih vplivih turizma, govorimo o od-
nosu domačinov do turizma in turistov ter obratno, o odnosu in vedenju
turistov, njihovi motivaciji in zadovoljstvu. Sestavni deli vsake družbe so
njeni kultura, jezik, sistem vrednot, kulturnih praks, običajev in navad.
Kulturne privlačnosti so lahko kulturne prireditve in dogodki, umetnost
in glasba, gastronomija, arhitektura, zgodovina ipd. Kultura ima v turiz-
mu čedalje večji pomen in turizem je lahko njen promotor, če je le načr-
tovan na pravi način. Etnologi in antropologi bi rekli, da je turizem sti-
čišče različnih kultur.
V turizmu nastopajo najmanj lokalna kultura, turistična kultura, uvo-
žena kultura in organizacijska oz. poslovna kultura. Gre za različne vrste
kultur, pri čemer sta lokalna in uvožena kultura kulturi etničnih skupin,
medtem ko turistična ali poslovna kultura nista kulturi etničnih skupin
78 – ravno nasprotno, ti dve kulturi zlasti v turizmu predstavljata mešanico
pripadnikov etničnih skupin. Lokalna je kultura domačinov, odraža nji-
hov način življenja, navade in običaje, vrednostni sistem. Ta kultura je ti-
pična, pristna, lahko pa je eksotična (odvisno od domače kulture turista
– njegove lastne kulture), lahko je tudi razlog za kulturni šok (če preveč
odstopa od pričakovanj obiskovalcev). Značilno za turistično kulturo je,
da ni del nekega geografskega prostora ali časovne (zgodovinske) dimen-
zije, pač pa nastaja na potovanju med izhodiščem in ciljem. Odraža način
življenja in odnose turistov na potovanju, nastaja kot tipičen slog življenja
posameznih tipov turistov. Fenomen množičnih turističnih potovanj in
institucionalizacija turizma v mednarodnih razmerah sta ustvarila speci-
fično identiteto turista v primerjavi z ostalimi potniki. V skrajnih prime-
rih je lahko rušilna sila lokalne skupnosti ali družbe. Tudi turistična kul-
tura je lahko razlog za kulturni šok domačinov, v kolikor preveč odstopa
od njihovih pričakovanj. Uvožena kultura je kultura prostora in zgodo-
vine obiskovalcev, turistov, njihovega domicila; je tista, ki jo turisti pri-
nesejo s seboj, kot prtljago iz države, iz katere prihajajo. Gre za nekatere
dominantne vrednote in vzorce nacionalne kulture (Američani, Angle-
ži, Nemci, Japonci), vendar se je pri tem treba izogibati stereotipom. Tudi
uvožena kultura je lahko za domačine razlog za kulturni šok zaradi pre-
velikih odstopanj od njihovih pričakovanj. Ne moremo mimo turistične
poslovne kulture ali organizacijske kulture, ki nastaja predvsem znotraj
multinacionalk (hotelske verige, korporacije ipd.) in izvira iz organiza-
cijske kulture teh podjetij. Ponekod je pomen takih velikih organizacij v
turističnem gospodarstvu takšen, da je odtis te vrste kulture v interakci-
ji s turisti in domačini precejšen, saj v stik prihajajo zaposleni, gosti in do-
mačini. Na ta način prihaja do ustvarjanja določenih stereotipov in tudi
ni v turizmu. Ko govorimo o družbenih vplivih turizma, govorimo o od-
nosu domačinov do turizma in turistov ter obratno, o odnosu in vedenju
turistov, njihovi motivaciji in zadovoljstvu. Sestavni deli vsake družbe so
njeni kultura, jezik, sistem vrednot, kulturnih praks, običajev in navad.
Kulturne privlačnosti so lahko kulturne prireditve in dogodki, umetnost
in glasba, gastronomija, arhitektura, zgodovina ipd. Kultura ima v turiz-
mu čedalje večji pomen in turizem je lahko njen promotor, če je le načr-
tovan na pravi način. Etnologi in antropologi bi rekli, da je turizem sti-
čišče različnih kultur.
V turizmu nastopajo najmanj lokalna kultura, turistična kultura, uvo-
žena kultura in organizacijska oz. poslovna kultura. Gre za različne vrste
kultur, pri čemer sta lokalna in uvožena kultura kulturi etničnih skupin,
medtem ko turistična ali poslovna kultura nista kulturi etničnih skupin
78 – ravno nasprotno, ti dve kulturi zlasti v turizmu predstavljata mešanico
pripadnikov etničnih skupin. Lokalna je kultura domačinov, odraža nji-
hov način življenja, navade in običaje, vrednostni sistem. Ta kultura je ti-
pična, pristna, lahko pa je eksotična (odvisno od domače kulture turista
– njegove lastne kulture), lahko je tudi razlog za kulturni šok (če preveč
odstopa od pričakovanj obiskovalcev). Značilno za turistično kulturo je,
da ni del nekega geografskega prostora ali časovne (zgodovinske) dimen-
zije, pač pa nastaja na potovanju med izhodiščem in ciljem. Odraža način
življenja in odnose turistov na potovanju, nastaja kot tipičen slog življenja
posameznih tipov turistov. Fenomen množičnih turističnih potovanj in
institucionalizacija turizma v mednarodnih razmerah sta ustvarila speci-
fično identiteto turista v primerjavi z ostalimi potniki. V skrajnih prime-
rih je lahko rušilna sila lokalne skupnosti ali družbe. Tudi turistična kul-
tura je lahko razlog za kulturni šok domačinov, v kolikor preveč odstopa
od njihovih pričakovanj. Uvožena kultura je kultura prostora in zgodo-
vine obiskovalcev, turistov, njihovega domicila; je tista, ki jo turisti pri-
nesejo s seboj, kot prtljago iz države, iz katere prihajajo. Gre za nekatere
dominantne vrednote in vzorce nacionalne kulture (Američani, Angle-
ži, Nemci, Japonci), vendar se je pri tem treba izogibati stereotipom. Tudi
uvožena kultura je lahko za domačine razlog za kulturni šok zaradi pre-
velikih odstopanj od njihovih pričakovanj. Ne moremo mimo turistične
poslovne kulture ali organizacijske kulture, ki nastaja predvsem znotraj
multinacionalk (hotelske verige, korporacije ipd.) in izvira iz organiza-
cijske kulture teh podjetij. Ponekod je pomen takih velikih organizacij v
turističnem gospodarstvu takšen, da je odtis te vrste kulture v interakci-
ji s turisti in domačini precejšen, saj v stik prihajajo zaposleni, gosti in do-
mačini. Na ta način prihaja do ustvarjanja določenih stereotipov in tudi
