Page 81 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 81
Turistični vplivi in turistične atrakcije 81
– onesnaževanje in povečana poraba vode,
– onesnaževanje zraka in drugih pokrajinskih elementov zaradi
prometa,
– spremembe reliefa, povečanje erozijskih procesov (gradbeni po-
segi, umetna smučišča, motokros, gorsko kolesarjenje, ipd.),
– krčenje ali uničenje avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst
(hrup, lov, ribolov, nabiranje rastlin, odlaganje odpadkov ipd.)
in druge.
Glede na velik pomen prostora v turizmu v smislu naravnega ali fi-
zičnega okolja so tudi okoljski vplivi turizma neizogibni. Največja ironija
okoljskih vplivov turizma je ta, da je narava, kot (pogosto) primarna turi-
stična atrakcija, prizadeta in poškodovana zaradi okoljskih vplivov turiz-
ma. Množični turizem oz. njegove negativne vplive si najprej predstavlja-
mo predvsem kot negativne okoljske vplive. Swarbrooke (1999, v Mason,
2015) poda podrobnejši in celovitejši vpogled v okolje. Slednjega deli na
pet vzajemno povezanih in soodvisnih enot:
1. naravno okolje (gore, morja, reke, jezera),
2. divjino (flora, favna),
3. gojeno okolje (kmetijske površine, ribogojnice),
4. grajeno okolje (posamezne stavbe, vasi, transportna infrastruk-
tura) in
5. naravne vire (voda, klima, zrak).
Okolje, v vseh zgoraj omenjenih oblikah, lahko zelo različno reagira
na turistične vplive, v odvisnosti od tega, za kakšno turistično atrakci-
jo gre, kakšne turistične aktivnosti so s tem povezane, kakšna je turistič-
na infrastruktura in za kakšno okolje gre. Nekatera okolja so bolj, druga
manj občutljiva in dovzetna za turistične vplive. Kjer je prisotna neena-
komerna koncentracija delovanja atrakcije in s tem neenakomerna kon-
centracija obiskovalcev, je pričakovati več negativnih posledic na okolje
zaradi sezonskih pritiskov. Urbana okolja se na okoljske vplive odziva-
jo drugače od ruralnih. Predvsem je treba poudariti, da učinkovito načr-
tovanje in organizacija turističnih atrakcij ter njene infrastrukture vpliva
na to, da so negativni učinki na okolje manjši.
Obstajajo različne metode spremljanja okoljskih vplivov v turizmu
in ena najbolj znanih v literaturi, zadnje čase pa tudi v praksi, je nosilna
zmogljivost (ang. carrying capacity).
Nosilna zmogljivost turistične destinacije je maksimalno število lju-
di, ki lahko uporabljajo nek kraj, ne da bi pri tem prišlo do nesprejemlji-
vih sprememb v fizični okolici in do nesprejemljivega padca kakovosti tu-
– onesnaževanje in povečana poraba vode,
– onesnaževanje zraka in drugih pokrajinskih elementov zaradi
prometa,
– spremembe reliefa, povečanje erozijskih procesov (gradbeni po-
segi, umetna smučišča, motokros, gorsko kolesarjenje, ipd.),
– krčenje ali uničenje avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst
(hrup, lov, ribolov, nabiranje rastlin, odlaganje odpadkov ipd.)
in druge.
Glede na velik pomen prostora v turizmu v smislu naravnega ali fi-
zičnega okolja so tudi okoljski vplivi turizma neizogibni. Največja ironija
okoljskih vplivov turizma je ta, da je narava, kot (pogosto) primarna turi-
stična atrakcija, prizadeta in poškodovana zaradi okoljskih vplivov turiz-
ma. Množični turizem oz. njegove negativne vplive si najprej predstavlja-
mo predvsem kot negativne okoljske vplive. Swarbrooke (1999, v Mason,
2015) poda podrobnejši in celovitejši vpogled v okolje. Slednjega deli na
pet vzajemno povezanih in soodvisnih enot:
1. naravno okolje (gore, morja, reke, jezera),
2. divjino (flora, favna),
3. gojeno okolje (kmetijske površine, ribogojnice),
4. grajeno okolje (posamezne stavbe, vasi, transportna infrastruk-
tura) in
5. naravne vire (voda, klima, zrak).
Okolje, v vseh zgoraj omenjenih oblikah, lahko zelo različno reagira
na turistične vplive, v odvisnosti od tega, za kakšno turistično atrakci-
jo gre, kakšne turistične aktivnosti so s tem povezane, kakšna je turistič-
na infrastruktura in za kakšno okolje gre. Nekatera okolja so bolj, druga
manj občutljiva in dovzetna za turistične vplive. Kjer je prisotna neena-
komerna koncentracija delovanja atrakcije in s tem neenakomerna kon-
centracija obiskovalcev, je pričakovati več negativnih posledic na okolje
zaradi sezonskih pritiskov. Urbana okolja se na okoljske vplive odziva-
jo drugače od ruralnih. Predvsem je treba poudariti, da učinkovito načr-
tovanje in organizacija turističnih atrakcij ter njene infrastrukture vpliva
na to, da so negativni učinki na okolje manjši.
Obstajajo različne metode spremljanja okoljskih vplivov v turizmu
in ena najbolj znanih v literaturi, zadnje čase pa tudi v praksi, je nosilna
zmogljivost (ang. carrying capacity).
Nosilna zmogljivost turistične destinacije je maksimalno število lju-
di, ki lahko uporabljajo nek kraj, ne da bi pri tem prišlo do nesprejemlji-
vih sprememb v fizični okolici in do nesprejemljivega padca kakovosti tu-
