Page 77 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 77
Turistični vplivi in turistične atrakcije 77
tako oportunitetni stroški predstavljajo posledico turističnega razvoja,
kjer se namesto v druge gospodarske aktivnosti vlaga v turizem. Pretira-
na odvisnost od turizma pa je značilna za države, ki svoj razvoj utemelju-
jejo pretežno ali izključno na turističnem razvoju in so druge gospodar-
ske aktivnosti podcenjene ter manj razvite. Nevarnost za take države je
v vsaki spremembi turističnega povpraševanja, ki lahko povzroči veliko
gospodarsko krizo.
Poudarjanje pomena ekonomskih turističnih vplivov je značilno za
obdobje množičnega turizma kakor tudi za manj razvite države. Čudi
pa prepričanje nekaterih uveljavljenih ekonomistov v Sloveniji (Tajnikar
2000), da je turistični razvoj primeren in ustrezen le za manj razvite in
tranzicijske države. To stališče seveda demantirajo podatki o indeksu tu-
ristične konkurenčnosti, ki ga pripravlja Svetovni ekonomski forum (ang.
World Economic Forum – WEF), ki na podlagi zanesljive metodologije
med najrazvitejše turistične države uvršča ravno tiste, ki so konkurenčne
tudi v drugih dejavnostih. Zagotovo velja, da lahko hiter in nenačrtovan
razv oj turizma povzroči veliko negativnih turističnih vplivov, ekonom-
skih, družbenih in okoljskih, zato je potrebno govoriti o turističnih vpli-
vih v povezavi s turističnim načrtovanjem. Obravnava turističnih vplivov
pa mora biti nujno celovita, kar pomeni, da je treba vedeti, kakšne so zna-
čilnosti turističnih vplivov, o čemer bo govora v naslednjem podpoglavju.
Pozitivni družbeni vplivi turizma so:
– višanje kakovosti življenja lokalnega prebivalstva,
– odpiranje novih delovnih mest,
– ohranjanje in razvoj obrti ter podjetništva,
– trženje lokalnih proizvodov,
– ohranjanje poselitve in kulturne pokrajine,
– oovečanje prepoznavnosti turističnega kraja,
– krepitev kulturne identitete in drugi.
Negativni družbeni vplivi turizma so:
– sprememba življenjskega sloga in obnašanja domačinov,
– opuščanje avtohtone kulture, navad in običajev,
– opuščanje tradicionalnih obrti,
– sprememba videza zgradb in vzorcev poselitve,
– zmanjšanje varnosti (kriminal, prostitucija ...),
– socialna izključenost domačinov in drugi.
Turizem je zaradi pomena družbene interakcije pretežno družbeni
pojav, gre namreč za kulturno mobilnost, odnose in vedenja, ki so značil-
tako oportunitetni stroški predstavljajo posledico turističnega razvoja,
kjer se namesto v druge gospodarske aktivnosti vlaga v turizem. Pretira-
na odvisnost od turizma pa je značilna za države, ki svoj razvoj utemelju-
jejo pretežno ali izključno na turističnem razvoju in so druge gospodar-
ske aktivnosti podcenjene ter manj razvite. Nevarnost za take države je
v vsaki spremembi turističnega povpraševanja, ki lahko povzroči veliko
gospodarsko krizo.
Poudarjanje pomena ekonomskih turističnih vplivov je značilno za
obdobje množičnega turizma kakor tudi za manj razvite države. Čudi
pa prepričanje nekaterih uveljavljenih ekonomistov v Sloveniji (Tajnikar
2000), da je turistični razvoj primeren in ustrezen le za manj razvite in
tranzicijske države. To stališče seveda demantirajo podatki o indeksu tu-
ristične konkurenčnosti, ki ga pripravlja Svetovni ekonomski forum (ang.
World Economic Forum – WEF), ki na podlagi zanesljive metodologije
med najrazvitejše turistične države uvršča ravno tiste, ki so konkurenčne
tudi v drugih dejavnostih. Zagotovo velja, da lahko hiter in nenačrtovan
razv oj turizma povzroči veliko negativnih turističnih vplivov, ekonom-
skih, družbenih in okoljskih, zato je potrebno govoriti o turističnih vpli-
vih v povezavi s turističnim načrtovanjem. Obravnava turističnih vplivov
pa mora biti nujno celovita, kar pomeni, da je treba vedeti, kakšne so zna-
čilnosti turističnih vplivov, o čemer bo govora v naslednjem podpoglavju.
Pozitivni družbeni vplivi turizma so:
– višanje kakovosti življenja lokalnega prebivalstva,
– odpiranje novih delovnih mest,
– ohranjanje in razvoj obrti ter podjetništva,
– trženje lokalnih proizvodov,
– ohranjanje poselitve in kulturne pokrajine,
– oovečanje prepoznavnosti turističnega kraja,
– krepitev kulturne identitete in drugi.
Negativni družbeni vplivi turizma so:
– sprememba življenjskega sloga in obnašanja domačinov,
– opuščanje avtohtone kulture, navad in običajev,
– opuščanje tradicionalnih obrti,
– sprememba videza zgradb in vzorcev poselitve,
– zmanjšanje varnosti (kriminal, prostitucija ...),
– socialna izključenost domačinov in drugi.
Turizem je zaradi pomena družbene interakcije pretežno družbeni
pojav, gre namreč za kulturno mobilnost, odnose in vedenja, ki so značil-
