Page 103 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 103
Pripravljenost študentov na izzive prihodnosti
timsko delo; (vi) vključevanje IKT v pouk; (vii) večjo mobilnost, inovatorstvo;
(viii) učitelj kot spodbujevalec učenja; (ix) skrb za osebni in profesionalni ra-
zvoj; (x) učitelj kot del razvijajoče (učeče) se organizacije itd. (Day 1999; Kuka-
nja Gabrijelčič 2015; 2017; Komisija evropskih skupnosti 2008; Buchberger idr.
2001).
Ne zgolj za študente, pač pa predvsem za pedagoške delavce je nenehen
profesionalni razvoj nuja, saj znanje, pridobljeno v procesu usposabljanja, ne
zadošča za reševanje različnih kompleksnih in nepredvidljivih situacij znotraj
sodobne družbe ter sodobnega pedagoškega dela (Brookfield 2005; Kukanja
Gabrijelčič 2015).
Visokokakovostno poučevanje zahteva, da se učitelji zavedajo svoje te-
meljne odgovornosti pri poučevanju ter so sposobni spodbujati in razvijati
potenciale ter edinstvene značilnosti nadarjenih in talentiranih učencev s po-
močjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Ustrezna usposobljenost
učitelja na področju opazovalne identifikacije in pedagoške usmeritve na-
darjenih učencev namreč pomembno izboljša veljavnost in zanesljivost uči-
teljevih ocen, spreminja stališča do vzgoje in sproža zavest o izobraževalnih
potrebah nadarjenih učencev pri vseh pedagoških delavcih (Ferbežer 2002,
50).
Ustrezno izobraževanje nadarjenih in talentiranih učencev s pomočjo IKT
pa pomeni tudi uresničevanje osnovnih pravic, ki jih imajo: (i) pravice do
stimulativnega, interaktivnega pouka in učenja, ki otroku predstavljajo in-
telektualni izziv; (ii) pravice do priprave posebnih interaktivnih vzgojno-
izobraževalnih programov; (iii) pravice do svojega lastnega učnega tempa,
učenja in iskanja informacij s pomočjo IKT; (iv) pravice, da upoštevamo nji-
hove temeljne potrebe in želje; (v) pravice, da so učitelji v vlogi profesional-
ca pripravljeni na sprejemanje z izzivi in da se nanje ustrezno pedagoško-
psihološko, didaktično-metodično tudi odzovejo.
Za zagotavljanje ustrezne učne in druge izkušnje nadarjenih morajo imeti
študentje razrednega pouka, inkluzivni pedagogi in učitelji nadarjenih učen-
cev (Kukanja Gabrijelčič 2014; 2015; 2017) predvsem: (i) znanje in sposobnost
vrednotenja izvora ter narave sposobnosti nadarjenih učencev; (ii) znanje in
razumevanje kognitivnih, socialnih in emocionalnih značilnosti, potreb ter
morebitnih specifičnih težav, s katerimi se srečujejo nadarjeni učenci; (iii) zna-
nje, sposobnost uporabe in dostop do naprednih vsebin, informacij ter idej;
(iv) sposobnost razvijanja diferenciranih učnih načrtov za delo z edinstveni-
mi intelektualnimi in čustvenimi potrebami ter interesi nadarjenih učencev;
(v) zmožnost za ustvarjanje varnega in spodbudnega okolja, v katerem lahko
nadarjeni in talentirani izrazijo svojo edinstvenost.
101
timsko delo; (vi) vključevanje IKT v pouk; (vii) večjo mobilnost, inovatorstvo;
(viii) učitelj kot spodbujevalec učenja; (ix) skrb za osebni in profesionalni ra-
zvoj; (x) učitelj kot del razvijajoče (učeče) se organizacije itd. (Day 1999; Kuka-
nja Gabrijelčič 2015; 2017; Komisija evropskih skupnosti 2008; Buchberger idr.
2001).
Ne zgolj za študente, pač pa predvsem za pedagoške delavce je nenehen
profesionalni razvoj nuja, saj znanje, pridobljeno v procesu usposabljanja, ne
zadošča za reševanje različnih kompleksnih in nepredvidljivih situacij znotraj
sodobne družbe ter sodobnega pedagoškega dela (Brookfield 2005; Kukanja
Gabrijelčič 2015).
Visokokakovostno poučevanje zahteva, da se učitelji zavedajo svoje te-
meljne odgovornosti pri poučevanju ter so sposobni spodbujati in razvijati
potenciale ter edinstvene značilnosti nadarjenih in talentiranih učencev s po-
močjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Ustrezna usposobljenost
učitelja na področju opazovalne identifikacije in pedagoške usmeritve na-
darjenih učencev namreč pomembno izboljša veljavnost in zanesljivost uči-
teljevih ocen, spreminja stališča do vzgoje in sproža zavest o izobraževalnih
potrebah nadarjenih učencev pri vseh pedagoških delavcih (Ferbežer 2002,
50).
Ustrezno izobraževanje nadarjenih in talentiranih učencev s pomočjo IKT
pa pomeni tudi uresničevanje osnovnih pravic, ki jih imajo: (i) pravice do
stimulativnega, interaktivnega pouka in učenja, ki otroku predstavljajo in-
telektualni izziv; (ii) pravice do priprave posebnih interaktivnih vzgojno-
izobraževalnih programov; (iii) pravice do svojega lastnega učnega tempa,
učenja in iskanja informacij s pomočjo IKT; (iv) pravice, da upoštevamo nji-
hove temeljne potrebe in želje; (v) pravice, da so učitelji v vlogi profesional-
ca pripravljeni na sprejemanje z izzivi in da se nanje ustrezno pedagoško-
psihološko, didaktično-metodično tudi odzovejo.
Za zagotavljanje ustrezne učne in druge izkušnje nadarjenih morajo imeti
študentje razrednega pouka, inkluzivni pedagogi in učitelji nadarjenih učen-
cev (Kukanja Gabrijelčič 2014; 2015; 2017) predvsem: (i) znanje in sposobnost
vrednotenja izvora ter narave sposobnosti nadarjenih učencev; (ii) znanje in
razumevanje kognitivnih, socialnih in emocionalnih značilnosti, potreb ter
morebitnih specifičnih težav, s katerimi se srečujejo nadarjeni učenci; (iii) zna-
nje, sposobnost uporabe in dostop do naprednih vsebin, informacij ter idej;
(iv) sposobnost razvijanja diferenciranih učnih načrtov za delo z edinstveni-
mi intelektualnimi in čustvenimi potrebami ter interesi nadarjenih učencev;
(v) zmožnost za ustvarjanje varnega in spodbudnega okolja, v katerem lahko
nadarjeni in talentirani izrazijo svojo edinstvenost.
101
