Page 105 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 105
Pripravljenost študentov na izzive prihodnosti
s strani informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). To omogoča
predvsem izjemen razvoj na tem področju v zadnjih 20-ih letih. Spozna-
la sem predvsem širino, ki jo IKT omogoča pri poučevanju s pomočjo
dodatnih medijev. Bistveno več je tudi informacij na razpolago, uči-
telji lahko širijo obzorja učencev s posredovanjem brezplačnih učnih
gradiv, avtorskih programov, spletnih slovarjev, sodelovanja v mrežnih
projektih in sodelovanja na različnih spletiščih in forumih. Značilnost
tehnologije je, da omogoča nepristransko in neosebno povratno in-
formacijo, ki prepusti interpretacijo in razumevanje učencu. Delamo z
e-generacijo, zato so pogosto prav oni naši mentorji, potrebno pa je,
da dober mentor zna partnerski odnos, ki se kot nova dimenzija učenja
in poučevanja pojavlja med učenci in učiteljem, tudi izkoristiti. Spletne
učilnice so lahko mesto za sistematično zbiranje učnih gradiv ali gradiv
za preverjanje znanja, za izmenjavo izdelkov ali za e-komunikacijo med
udeleženci učnega procesa.
Študentka RP je zapisala naslednje (3):
Pri izbirnem predmetu sem spoznala, kako koristen predmet je Delo z
nadarjenimi in talentiranimi, saj šele sedaj opažam, koliko učencev je
prezrtih in se jim godi krivica (ne da bi se je sicer zavedali) zaradi ne-
kompetentnih učiteljev in učiteljev, ki niso pripravljeni pripraviti kakšne
dodatne naloge, ki bi učenca na zabaven način izpopolnjevala in mu
odpirala širši pogled na svet (nadgradnja znanja, raziskovanje . . .). [. . .]
Najpomembnejše se mi zdi, da znanje pridobimo preko konkretnih pri-
merov. Predavanja so se mi zdela prav zato tako privlačna, ker smo do-
bili jasno sliko o realnem poučevanju, ki nas čaka po zaključenem štu-
diju. Le malo profesorjev poda tako dragocene informacije študentom,
ki so včasih ključne za oblikovanje dobrega bodočega učitelja. Poleg
tega se mi zdi pomembna tudi interakcija med profesorjem in študen-
tom, ki smo je bili deležni, saj smo se neprestano vključevali v pogovor
tudi z našim pogledom na dane konkretne situacije. Pri predmetu sem
spoznala, da lahko učencem ponudimo velik nabor interaktivnih nalog,
dostopnih na internetu, ki jih bo motiviral že zaradi uporabe IKT, saj se
bodo učili na njim zanimivejši in sodobnejši način, ne da bi se preveč
obremenjevali, da gre za klasičen frontalen pouk, pri katerem nekaj za-
pisujejo na list papirja. Ob uporabi IKT so stvari nazornejše – dobrodo-
šla je uporaba interaktivnega gradiva, ki ga ponujajo že sami učbeni-
ški kompleti. Pri predavanjih smo tako oblikovali tudi naloge oz. kviz v
103
s strani informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). To omogoča
predvsem izjemen razvoj na tem področju v zadnjih 20-ih letih. Spozna-
la sem predvsem širino, ki jo IKT omogoča pri poučevanju s pomočjo
dodatnih medijev. Bistveno več je tudi informacij na razpolago, uči-
telji lahko širijo obzorja učencev s posredovanjem brezplačnih učnih
gradiv, avtorskih programov, spletnih slovarjev, sodelovanja v mrežnih
projektih in sodelovanja na različnih spletiščih in forumih. Značilnost
tehnologije je, da omogoča nepristransko in neosebno povratno in-
formacijo, ki prepusti interpretacijo in razumevanje učencu. Delamo z
e-generacijo, zato so pogosto prav oni naši mentorji, potrebno pa je,
da dober mentor zna partnerski odnos, ki se kot nova dimenzija učenja
in poučevanja pojavlja med učenci in učiteljem, tudi izkoristiti. Spletne
učilnice so lahko mesto za sistematično zbiranje učnih gradiv ali gradiv
za preverjanje znanja, za izmenjavo izdelkov ali za e-komunikacijo med
udeleženci učnega procesa.
Študentka RP je zapisala naslednje (3):
Pri izbirnem predmetu sem spoznala, kako koristen predmet je Delo z
nadarjenimi in talentiranimi, saj šele sedaj opažam, koliko učencev je
prezrtih in se jim godi krivica (ne da bi se je sicer zavedali) zaradi ne-
kompetentnih učiteljev in učiteljev, ki niso pripravljeni pripraviti kakšne
dodatne naloge, ki bi učenca na zabaven način izpopolnjevala in mu
odpirala širši pogled na svet (nadgradnja znanja, raziskovanje . . .). [. . .]
Najpomembnejše se mi zdi, da znanje pridobimo preko konkretnih pri-
merov. Predavanja so se mi zdela prav zato tako privlačna, ker smo do-
bili jasno sliko o realnem poučevanju, ki nas čaka po zaključenem štu-
diju. Le malo profesorjev poda tako dragocene informacije študentom,
ki so včasih ključne za oblikovanje dobrega bodočega učitelja. Poleg
tega se mi zdi pomembna tudi interakcija med profesorjem in študen-
tom, ki smo je bili deležni, saj smo se neprestano vključevali v pogovor
tudi z našim pogledom na dane konkretne situacije. Pri predmetu sem
spoznala, da lahko učencem ponudimo velik nabor interaktivnih nalog,
dostopnih na internetu, ki jih bo motiviral že zaradi uporabe IKT, saj se
bodo učili na njim zanimivejši in sodobnejši način, ne da bi se preveč
obremenjevali, da gre za klasičen frontalen pouk, pri katerem nekaj za-
pisujejo na list papirja. Ob uporabi IKT so stvari nazornejše – dobrodo-
šla je uporaba interaktivnega gradiva, ki ga ponujajo že sami učbeni-
ški kompleti. Pri predavanjih smo tako oblikovali tudi naloge oz. kviz v
103
