Page 56 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 56
lija Žakelj
se situacija delno spremeni, kar pomeni odmik od učenja na pamet in omo-
goča pot k razumevanju preko različnih primerov.
Didaktične igre, ki so vključene v posameznih aktivnostih, učencu omo-
gočajo možnost izbire več zahtevnostnih stopenj in s tem soustvarjanje uč-
ne poti ter napredek v lastnem tempu in nivoju zahtevnosti. Ob didaktič-
nih igrah lahko učenci na zabaven način utrjujejo računanje. Didaktična igra
omogoča sprotno povratno informacijo in informacijo o napredku. Pred za-
četkom igranja si učenec izbere število nalog in težavnost, kar mu omogoča
napredovanje v lastnem tempu in glede na lastne zmožnosti. Pri reševanju si
lahko pomaga tudi z uporabo priloženega računala.
Za učinkovito uporabo i-učbenika pa je pomembna dobro premišljena
metodična pot. Avtorji raziskave, v kateri so ugotavljali vpliv i-učbenika na
različne tipe znanja, ugotavljajo, da rezultatov ne gre pripisati le mediju (torej
e-obliki), ampak tudi natanko zamišljeni metodični poti podajanja vsebin (Li-
povec, Senekovič in Repolusk 2014b). Podobno ugotavljajo tudi Ameis (2006
v Lipovec, Senekovič in Repolusk 2014b) ter Colvin Clarkova in Mayer (2008
v Lipovec, Senekovič in Repolusk 2014b), ki poudarjajo, da sta za učinkovito
učenje ključni kakovost in predstavitev e-učnih vsebin ter da zgolj nazornost
in interaktivnost sami po sebi ne zadoščata. Nadalje avtorji (Lipovec, Sene-
kovič in Repolusk 2014b) opozarjajo, da je učenje in poučevanje učinkovito
predvsem v kombiniranem izobraževanju (angl. blended learning). V urah,
kjer so učenci celo uro delali samo z e-učnimi gradivi (običajno je šlo za ure
utrjevanja skozi generirane naloge), je na koncu njihova motivacija padla,
kadar pa so npr. uvod v uro opravili brez računalnika in potem vključili raču-
nalnik, so bili učenci skoncentrirani do konca učne ure (Lipovec, Senekovič
in Repolusk 2014b).
Pri načrtovanju uporabe i-učbenika lahko glede na primernost oz. učinko-
vitost v posameznem delu učne ure (učnem koraku) učitelj in učenci uporabi-
jo i-učbenik v fazi uvodne motivacije in ponovitve (v i-učbeniku sta temu po-
sebej namenjeni poglavji Uvod in Ponovitev), pri vpeljavi novega pojma ob
sprotnem preverjanju razumevanja naučenega (Jedro), pri povzemanju spo-
znanj (Povzetek) ali v fazi utrjevanja in/ali preverjanja znanja (Naloge). Seveda
pa lahko i-učbenik uporabljamo tudi v več delih učne ure hkrati ali v celoti.
Vsakokratna odločitev o ustreznem mestu uporabe i-učbenika je odvisna od
učiteljeve strokovne presoje.
Uresničevanje didaktičnih načel
Učna aktivnost. I-učbenik ni le vir znanja, kot je tiskani učbenik, saj znanja
ne posreduje zgolj prek pisane besede in statične slike, ampak prek multi-
54
se situacija delno spremeni, kar pomeni odmik od učenja na pamet in omo-
goča pot k razumevanju preko različnih primerov.
Didaktične igre, ki so vključene v posameznih aktivnostih, učencu omo-
gočajo možnost izbire več zahtevnostnih stopenj in s tem soustvarjanje uč-
ne poti ter napredek v lastnem tempu in nivoju zahtevnosti. Ob didaktič-
nih igrah lahko učenci na zabaven način utrjujejo računanje. Didaktična igra
omogoča sprotno povratno informacijo in informacijo o napredku. Pred za-
četkom igranja si učenec izbere število nalog in težavnost, kar mu omogoča
napredovanje v lastnem tempu in glede na lastne zmožnosti. Pri reševanju si
lahko pomaga tudi z uporabo priloženega računala.
Za učinkovito uporabo i-učbenika pa je pomembna dobro premišljena
metodična pot. Avtorji raziskave, v kateri so ugotavljali vpliv i-učbenika na
različne tipe znanja, ugotavljajo, da rezultatov ne gre pripisati le mediju (torej
e-obliki), ampak tudi natanko zamišljeni metodični poti podajanja vsebin (Li-
povec, Senekovič in Repolusk 2014b). Podobno ugotavljajo tudi Ameis (2006
v Lipovec, Senekovič in Repolusk 2014b) ter Colvin Clarkova in Mayer (2008
v Lipovec, Senekovič in Repolusk 2014b), ki poudarjajo, da sta za učinkovito
učenje ključni kakovost in predstavitev e-učnih vsebin ter da zgolj nazornost
in interaktivnost sami po sebi ne zadoščata. Nadalje avtorji (Lipovec, Sene-
kovič in Repolusk 2014b) opozarjajo, da je učenje in poučevanje učinkovito
predvsem v kombiniranem izobraževanju (angl. blended learning). V urah,
kjer so učenci celo uro delali samo z e-učnimi gradivi (običajno je šlo za ure
utrjevanja skozi generirane naloge), je na koncu njihova motivacija padla,
kadar pa so npr. uvod v uro opravili brez računalnika in potem vključili raču-
nalnik, so bili učenci skoncentrirani do konca učne ure (Lipovec, Senekovič
in Repolusk 2014b).
Pri načrtovanju uporabe i-učbenika lahko glede na primernost oz. učinko-
vitost v posameznem delu učne ure (učnem koraku) učitelj in učenci uporabi-
jo i-učbenik v fazi uvodne motivacije in ponovitve (v i-učbeniku sta temu po-
sebej namenjeni poglavji Uvod in Ponovitev), pri vpeljavi novega pojma ob
sprotnem preverjanju razumevanja naučenega (Jedro), pri povzemanju spo-
znanj (Povzetek) ali v fazi utrjevanja in/ali preverjanja znanja (Naloge). Seveda
pa lahko i-učbenik uporabljamo tudi v več delih učne ure hkrati ali v celoti.
Vsakokratna odločitev o ustreznem mestu uporabe i-učbenika je odvisna od
učiteljeve strokovne presoje.
Uresničevanje didaktičnih načel
Učna aktivnost. I-učbenik ni le vir znanja, kot je tiskani učbenik, saj znanja
ne posreduje zgolj prek pisane besede in statične slike, ampak prek multi-
54
