Page 55 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 55
E-učbeniki
no poučevanje z i-učbenikom lahko izboljša kakovost znanja. Nepripravljen
učitelj, ki neselektivno ali celo stihijsko izbira dejavnosti, zglede in naloge, ne
more pričakovati pozitivnih učinkov uporabe i-učbenika. Pri takšni izvedbi
bo i-učbenik namreč zgolj in samo tehnološka popestritev za učence.
Za učinkovito uporabo i-učbenika pa je ključno, da se učitelj najprej sam
nauči različnih možnosti njegove uporabe in spozna koncept njegove zasno-
ve, ob tem pa premišljuje o učnih priložnostih, ki jih učencem ponujajo apleti
in druge dejavnosti pri čim aktivnejši izgradnji znanja.
Didaktična raba
Didaktično osmišljena raba IKT-sredstev in pripomočkov (e-gradiv, i-učbeni-
kov, i-table, spletnih učilnic, didaktičnih iger, animacij in simulacij itd.) pripo-
more k učinkovitejšemu sprožanju učenčevih miselnih procesov, omogoča
individualizacijo in s tem olajša spoznavni proces (Klančar 2017).
Raba IKT pri pouku torej ni več vezana le na uporabo računalnika in in-
terneta, temveč vključuje tudi druge tehnologije, kot so mobilne naprave,
digitalni fotoaparat in druga tehnološka učna sredstva.
Uporaba medija vpliva na delovanje možganov tako, da spodbuja delova-
nje določenih delov. Procesi pri učenju besedilnega gradiva so drugačni, kot
če je gradivo posredovano na multimedijski način. Pri verbalnih nalogah so v
večji meri vpleteni procesi pomnjenja, pri multimedijskem pa slikovne pred-
stave oz. vizualizacija, kar pa je zelo pomembno pri razvoju ustvarjalnosti ter
pri reševanju problemov (Gerlič in Jaušovec 1998).
I-učbeniki lahko zaradi svoje interaktivne zmožnosti poleg običajne vse-
binske vloge prevzemajo tudi nekatere didaktične funkcije, ki so bile v ti-
skanih učbenikih običajno pridržane za didaktične priročnike k posameznim
učbenikom in seveda za učitelja: spodbuda k uporabi specifičnih metod de-
la (npr. raziskovanje z navodilom »z apletom razišči«, diskusija z navodilom
»pogovori se s sošolcem o ugotovitvah«), sprotne povratne informacije učen-
cu ob posameznih dejavnostih, generiranje novih primerov nalog, multisen-
zorni pristop pri ponazoritvah pojmov (besedilo, slika, video, zvok, apleti)
(Lipovec, Senekovič in Repolusk 2014a). Aktivnosti v posameznem sklopu i-
učbenika so oblikovane tako, da učenci osnovne pojme vizualizirajo s po-
močjo multimedijskih gradnikov in z njihovo pomočjo gradijo razumevanje
konceptov (Npr. i-učbenik za matematiko: učenci s prekrivanjem, ki ga omo-
goča multimedijski gradnik, pridejo do ugotovitve, da sta dana lika ploščin-
sko enaka ter da kot taka nimata nujno enakega obsega).
Večina interaktivnih nalog v gradivu učencu nudi sprotno povratno infor-
macijo. V primeru nerazumevanja lahko učenec dejavnost ponovi, pri čemer
53
no poučevanje z i-učbenikom lahko izboljša kakovost znanja. Nepripravljen
učitelj, ki neselektivno ali celo stihijsko izbira dejavnosti, zglede in naloge, ne
more pričakovati pozitivnih učinkov uporabe i-učbenika. Pri takšni izvedbi
bo i-učbenik namreč zgolj in samo tehnološka popestritev za učence.
Za učinkovito uporabo i-učbenika pa je ključno, da se učitelj najprej sam
nauči različnih možnosti njegove uporabe in spozna koncept njegove zasno-
ve, ob tem pa premišljuje o učnih priložnostih, ki jih učencem ponujajo apleti
in druge dejavnosti pri čim aktivnejši izgradnji znanja.
Didaktična raba
Didaktično osmišljena raba IKT-sredstev in pripomočkov (e-gradiv, i-učbeni-
kov, i-table, spletnih učilnic, didaktičnih iger, animacij in simulacij itd.) pripo-
more k učinkovitejšemu sprožanju učenčevih miselnih procesov, omogoča
individualizacijo in s tem olajša spoznavni proces (Klančar 2017).
Raba IKT pri pouku torej ni več vezana le na uporabo računalnika in in-
terneta, temveč vključuje tudi druge tehnologije, kot so mobilne naprave,
digitalni fotoaparat in druga tehnološka učna sredstva.
Uporaba medija vpliva na delovanje možganov tako, da spodbuja delova-
nje določenih delov. Procesi pri učenju besedilnega gradiva so drugačni, kot
če je gradivo posredovano na multimedijski način. Pri verbalnih nalogah so v
večji meri vpleteni procesi pomnjenja, pri multimedijskem pa slikovne pred-
stave oz. vizualizacija, kar pa je zelo pomembno pri razvoju ustvarjalnosti ter
pri reševanju problemov (Gerlič in Jaušovec 1998).
I-učbeniki lahko zaradi svoje interaktivne zmožnosti poleg običajne vse-
binske vloge prevzemajo tudi nekatere didaktične funkcije, ki so bile v ti-
skanih učbenikih običajno pridržane za didaktične priročnike k posameznim
učbenikom in seveda za učitelja: spodbuda k uporabi specifičnih metod de-
la (npr. raziskovanje z navodilom »z apletom razišči«, diskusija z navodilom
»pogovori se s sošolcem o ugotovitvah«), sprotne povratne informacije učen-
cu ob posameznih dejavnostih, generiranje novih primerov nalog, multisen-
zorni pristop pri ponazoritvah pojmov (besedilo, slika, video, zvok, apleti)
(Lipovec, Senekovič in Repolusk 2014a). Aktivnosti v posameznem sklopu i-
učbenika so oblikovane tako, da učenci osnovne pojme vizualizirajo s po-
močjo multimedijskih gradnikov in z njihovo pomočjo gradijo razumevanje
konceptov (Npr. i-učbenik za matematiko: učenci s prekrivanjem, ki ga omo-
goča multimedijski gradnik, pridejo do ugotovitve, da sta dana lika ploščin-
sko enaka ter da kot taka nimata nujno enakega obsega).
Večina interaktivnih nalog v gradivu učencu nudi sprotno povratno infor-
macijo. V primeru nerazumevanja lahko učenec dejavnost ponovi, pri čemer
53
