Page 81 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 81
Raba IKT pri spodbujanju sporazumevalne zmožnosti
V današnjem času je gotovo pomembno, da se otrok računalniško opisme-
ni in tako izkorišča prednosti IKT, vendar pa je računalniško in informacijsko
pismenost potrebno uskladiti z otrokovim kognitivnim razvojem, kar pome-
ni, da ga v svet IKT ne potisnemo prezgodaj in ga ne usmerimo izključno v
digitalne pripomočke ter s tem okrnemo njegove druge razvojne možnos-
ti. Kot meni S. Tancig (2016), se sposobnost eksekutivnih (izvršilnih) funkcij,
ki jih zahteva digitalno branje, kot so delovni spomin, pozornost, odločanje,
evalvacija ipd., razvije pozneje v življenju in je povezana z dozorevanjem pre-
frontalnega dela možganov, za katerega vemo, da se razvije pozneje in do-
seže polni razvoj šele okoli 20. leta starosti.
Jezikovne dejavnosti, predopismenjevanje in IKT v vrtcu
Kot je zapisano v Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999),
jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju, ki je najpomembnejše obdo-
bje za razvoj govora, vključuje široko polje sodelovanja in sporazumevanja z
odraslimi, otroki, seznanjanje s pisnim jezikom in (skozi doživljanje) z deli iz
slovenske in svetovne mladinske književnosti.
Jezikovne vzgoje v vrtcu torej ne smemo razumeti samo v ožjem smislu,
le kot spodbujanje razvoja jezikovne zmožnosti. Področje jezika v kurikulu
za vrtce sestavljajo tudi knjižna in književna vzgoja ter predopismenjevanje,
ki so podprti tudi z rabo informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). Ra-
zumevanje pisnega jezika, s tem v zvezi govorimo o zgodnji pismenosti, se
namreč začne že v predšolskem obdobju, odvisno seveda od zunanjih spod-
bud in spoznavnega razvoja otroka. Ravno tako je za otroka pomembno spo-
znavanje in branje književnih besedil.
Spodbujanje razvoja govora in njegovo načrtovanje pa seveda ni stvar sa-
mo jezikovne vzgoje, saj je slovenščina učni jezik in kot tak zavezujoč za vsa
kurikularna/predmetna področja v vrtcu.
Kot meni M. Ivšek (2009, 27), se cilji učnega jezika udejanjajo v pedagoškem
govoru, in sicer v obeh njegovih sestavinah, v spoznavnem in odnosnem. V
spoznavnem govoru vzgojitelj posreduje spoznanja določenega področja, v
odnosnem pa gre za sporazumevanje med vzgojiteljem in otroki. Vzgojitelj
je pri vseh dejavnostih otroku govorni zgled in tako neposredno vpliva na
razvoj njegove jezikovne (slovnične in pragmatične) zmožnosti.
Cilji in vsebine za področje jezika so v kurikulu za vrtce oblikovani za dve
obdobji, in sicer za 1. starostno obdobje od 1 do 3 let ter za 2. starostno ob-
dobje od 3 do 6 let. Področje jezika je načrtovano tako, da otroku omogoča
dejavno udeležbo v sporazumevalnem procesu.
Kot je zapisano v priročniku h kurikulumu za vrtce (Kroflič 2001), kuriku-
79
V današnjem času je gotovo pomembno, da se otrok računalniško opisme-
ni in tako izkorišča prednosti IKT, vendar pa je računalniško in informacijsko
pismenost potrebno uskladiti z otrokovim kognitivnim razvojem, kar pome-
ni, da ga v svet IKT ne potisnemo prezgodaj in ga ne usmerimo izključno v
digitalne pripomočke ter s tem okrnemo njegove druge razvojne možnos-
ti. Kot meni S. Tancig (2016), se sposobnost eksekutivnih (izvršilnih) funkcij,
ki jih zahteva digitalno branje, kot so delovni spomin, pozornost, odločanje,
evalvacija ipd., razvije pozneje v življenju in je povezana z dozorevanjem pre-
frontalnega dela možganov, za katerega vemo, da se razvije pozneje in do-
seže polni razvoj šele okoli 20. leta starosti.
Jezikovne dejavnosti, predopismenjevanje in IKT v vrtcu
Kot je zapisano v Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999),
jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju, ki je najpomembnejše obdo-
bje za razvoj govora, vključuje široko polje sodelovanja in sporazumevanja z
odraslimi, otroki, seznanjanje s pisnim jezikom in (skozi doživljanje) z deli iz
slovenske in svetovne mladinske književnosti.
Jezikovne vzgoje v vrtcu torej ne smemo razumeti samo v ožjem smislu,
le kot spodbujanje razvoja jezikovne zmožnosti. Področje jezika v kurikulu
za vrtce sestavljajo tudi knjižna in književna vzgoja ter predopismenjevanje,
ki so podprti tudi z rabo informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). Ra-
zumevanje pisnega jezika, s tem v zvezi govorimo o zgodnji pismenosti, se
namreč začne že v predšolskem obdobju, odvisno seveda od zunanjih spod-
bud in spoznavnega razvoja otroka. Ravno tako je za otroka pomembno spo-
znavanje in branje književnih besedil.
Spodbujanje razvoja govora in njegovo načrtovanje pa seveda ni stvar sa-
mo jezikovne vzgoje, saj je slovenščina učni jezik in kot tak zavezujoč za vsa
kurikularna/predmetna področja v vrtcu.
Kot meni M. Ivšek (2009, 27), se cilji učnega jezika udejanjajo v pedagoškem
govoru, in sicer v obeh njegovih sestavinah, v spoznavnem in odnosnem. V
spoznavnem govoru vzgojitelj posreduje spoznanja določenega področja, v
odnosnem pa gre za sporazumevanje med vzgojiteljem in otroki. Vzgojitelj
je pri vseh dejavnostih otroku govorni zgled in tako neposredno vpliva na
razvoj njegove jezikovne (slovnične in pragmatične) zmožnosti.
Cilji in vsebine za področje jezika so v kurikulu za vrtce oblikovani za dve
obdobji, in sicer za 1. starostno obdobje od 1 do 3 let ter za 2. starostno ob-
dobje od 3 do 6 let. Področje jezika je načrtovano tako, da otroku omogoča
dejavno udeležbo v sporazumevalnem procesu.
Kot je zapisano v priročniku h kurikulumu za vrtce (Kroflič 2001), kuriku-
79
