Page 90 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 90
bara Baloh
učbenikov, ko se poraja vprašanje, če so avtorji didaktičnega gradiva dovolj
spretni, da IKT-medij izrabijo na primeren način.
Za potrebe projekta smo s študenti pregledali nekaj primerov učbeniškega
e-gradiva, ki je povezano z obravnavo neumetnostnega besedila, v skupinah
pa so oblikovali i-gradivo za obravnavo neumetnostnega besedila, v katere-
ga so vključili razna orodja, kot npr. povečevanje posameznih delov besedila,
označevanje besedila, pisanje in dodajanje v besedilo, hiperpovezave . . . Štu-
denti so pri tem navajali uporabnost interaktivne table pri pouku slovenšči-
ne, vendar so imeli veliko težav pri oblikovanju tovrstnega gradiva predvsem
zaradi nepoznavanja različnih možnosti, ki jih nudijo posamezni programi.
Pri predmetu Pismenost smo s študenti izhajali iz teoretične predpostav-
ke avtoric B. Škabar in V. Sulčič (2009), ki menita, da se učenci v prvem trile-
tju s pomočjo računalnika lahko učijo vseh prvin jezika (opomba: v stroki to
poimenujemo sporazumevalne dejavnosti), poslušanja, govorjenja, branja in
pisanja. Pri poučevanju z računalnikom je, tako Škabar in Sulčič (2009), uči-
telj v vlogi moderatorja, ki učence usmerja v aktivno samostojno učenje ob
didaktičnih računalniških rešitvah. Tako se učenci ukvarjajo zgolj s pravilno
zgradbo besed in stavkov, saj jih ne bremeni to, kako bodo nekaj zapisali,
ampak, kaj bodo zapisali. Seveda se z navedenim ne moremo strinjati, saj je
prvo vzgojno-izobraževalno obdobje namenjeno predvsem začetnemu opi-
smenjevanju, za katerega je značilen prav priklic glas – črka in pomen gra-
fičnega zapisa posameznih glasov z značilnimi grafomotoričnimi potezami
ter začetno branje nizov črk, besed, povedi, besedil. V nadaljevanju avtori-
ci navajata, da je delo z računalnikom lahko učinkovita metoda, ki učencu z
grafomotoričnimi težavami olajša delo, kljub temu pa mora učenec poznati
in zapisati črke tudi brez uporabe računalnika.
B. Škabar in V. Sulčič (2009) tudi menita, da z uporabo računalnika pri po-
uku ne smemo zanemarjati določenih osnovnih metod in načel poučevanja,
saj gre za osnovno podlago pri začetnem opismenjevanju učencev. Navedke
smo v okviru projekta Razvijanje IKT na Univerzi na Primorskem pri predmetu
Pismenost uporabili za kritičen pogled na opismenjevanje v prvem vzgojno-
izobraževalnem obdobju. Opismenjevanje v slovenščini temelji na priklicu
glasu, ki mu z grafomotorično potezo dodelimo ustrezen znak – črko. Pri tem
gre za korelacijo sluh – oko – roka. Gre za aktiven priklic preko vseh čutil,
za prehod od nižjenivojskih spretnosti (dekodiranje, razumevanje) na višje-
nivojske kognitivne spretnosti (sklepanje, analiza, sinteza . . .). Vse to zahteva
ustrezno motivacijo, vztrajnost, kognitivni napor in čas. Če opismenjevanje
poteka preko računalnika ali tablice, se izgubi povezava med slušnim zazna-
vanjem in grafično potezo, saj na vsako tipko pritisnemo ali po zaslonu za
88
učbenikov, ko se poraja vprašanje, če so avtorji didaktičnega gradiva dovolj
spretni, da IKT-medij izrabijo na primeren način.
Za potrebe projekta smo s študenti pregledali nekaj primerov učbeniškega
e-gradiva, ki je povezano z obravnavo neumetnostnega besedila, v skupinah
pa so oblikovali i-gradivo za obravnavo neumetnostnega besedila, v katere-
ga so vključili razna orodja, kot npr. povečevanje posameznih delov besedila,
označevanje besedila, pisanje in dodajanje v besedilo, hiperpovezave . . . Štu-
denti so pri tem navajali uporabnost interaktivne table pri pouku slovenšči-
ne, vendar so imeli veliko težav pri oblikovanju tovrstnega gradiva predvsem
zaradi nepoznavanja različnih možnosti, ki jih nudijo posamezni programi.
Pri predmetu Pismenost smo s študenti izhajali iz teoretične predpostav-
ke avtoric B. Škabar in V. Sulčič (2009), ki menita, da se učenci v prvem trile-
tju s pomočjo računalnika lahko učijo vseh prvin jezika (opomba: v stroki to
poimenujemo sporazumevalne dejavnosti), poslušanja, govorjenja, branja in
pisanja. Pri poučevanju z računalnikom je, tako Škabar in Sulčič (2009), uči-
telj v vlogi moderatorja, ki učence usmerja v aktivno samostojno učenje ob
didaktičnih računalniških rešitvah. Tako se učenci ukvarjajo zgolj s pravilno
zgradbo besed in stavkov, saj jih ne bremeni to, kako bodo nekaj zapisali,
ampak, kaj bodo zapisali. Seveda se z navedenim ne moremo strinjati, saj je
prvo vzgojno-izobraževalno obdobje namenjeno predvsem začetnemu opi-
smenjevanju, za katerega je značilen prav priklic glas – črka in pomen gra-
fičnega zapisa posameznih glasov z značilnimi grafomotoričnimi potezami
ter začetno branje nizov črk, besed, povedi, besedil. V nadaljevanju avtori-
ci navajata, da je delo z računalnikom lahko učinkovita metoda, ki učencu z
grafomotoričnimi težavami olajša delo, kljub temu pa mora učenec poznati
in zapisati črke tudi brez uporabe računalnika.
B. Škabar in V. Sulčič (2009) tudi menita, da z uporabo računalnika pri po-
uku ne smemo zanemarjati določenih osnovnih metod in načel poučevanja,
saj gre za osnovno podlago pri začetnem opismenjevanju učencev. Navedke
smo v okviru projekta Razvijanje IKT na Univerzi na Primorskem pri predmetu
Pismenost uporabili za kritičen pogled na opismenjevanje v prvem vzgojno-
izobraževalnem obdobju. Opismenjevanje v slovenščini temelji na priklicu
glasu, ki mu z grafomotorično potezo dodelimo ustrezen znak – črko. Pri tem
gre za korelacijo sluh – oko – roka. Gre za aktiven priklic preko vseh čutil,
za prehod od nižjenivojskih spretnosti (dekodiranje, razumevanje) na višje-
nivojske kognitivne spretnosti (sklepanje, analiza, sinteza . . .). Vse to zahteva
ustrezno motivacijo, vztrajnost, kognitivni napor in čas. Če opismenjevanje
poteka preko računalnika ali tablice, se izgubi povezava med slušnim zazna-
vanjem in grafično potezo, saj na vsako tipko pritisnemo ali po zaslonu za
88
