Page 85 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 85
Raba IKT pri spodbujanju sporazumevalne zmožnosti
in ostali doma, vez z otroki, ki so za dalj časa odpotovali. Je primerna oblika
za dopisovanje z različnimi vrtci doma in po svetu in za dopisovanje s starši
(dnevna sporočila otrokom in njihovim vrstnikom).
Ugotovili smo, da je IKT-tehnologija pri jezikovni vzgoji v vrtcu predvsem
podpora sodobnim pedagoškim pristopom in izredna motivacija otrok. Pred-
nosti dela z njo v vrtcu vidimo v tem, da so otroci ves čas miselno aktivni
in med seboj sodelujejo, da za računalnikom običajno sedi več otrok, ki pri
igri aktivno sodelujejo, da lahko multimedijski programi z animacijo otroka
usmerjajo tako, da najde rešitve tudi na vprašanja, na katera prej ni znal od-
govora, in da otroci z računalnikom pogosto rešijo tudi tiste naloge, ki jih
brez njega niso uspeli rešiti. Pomemben del učinkovite uporabe računalnika v
predšolskem obdobju je načrtovanje, pri katerem moramo nujno upoštevati
otrokovo razvojno stopnjo, kurikularne cilje in šele nato ustrezne IKT-rešitve,
s katerimi želimo cilje uresničiti.
Pouk slovenščine, opismenjevanje in raba IKT v šoli
Predmet slovenščina je v Sloveniji temeljni in splošnoizobraževalni predmet,
ki mu je namenjenih največ ur pouka. Slovenščina pa je tudi učni jezik in se
kot tak s cilji ter vsebinami povezuje z drugimi predmeti – govorimo o t. i.
medpredmetnem povezovanju. Cilje jezikovnega in književnega pouka, ta-
ko je namreč zasnovan predmet slovenščina, določa učni načrt (Ministrstvo
za šolstvo in šport 2011), ki se uresničuje v sklopu štirih sporazumevalnih de-
javnosti: govorjenja, poslušanja, branja in pisanja.
Pouk slovenščine ima po M. Bešter Turk (2011) naslednje temeljne cilje:
1. oblikovanje pozitivnega čustvenega in razumskega razmerja do slo-
venskega jezika ter zavesti o pomenu materinščine in slovenščine v
osebnem ter družbenem življenju učencev oz. oblikovanje osebne na-
rodne ter državljanske identitete (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011, 6),
2. razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem (knjižnem) jeziku,
tj. razumevanje, vrednotenje in doživljanje neumetnostnih in umetno-
stnih besedil raznih vrst ter tvorjenje besedil raznih vrst,
3. razvijanje znanja o sporazumevanju, besedilih in jeziku (Ministrstvo za
šolstvo in šport 2011, 4), kar po M. Bešter Turk (2011, 113) pomeni raz-
vijanje jezikovno-sistemskih osnov ter književnega znanja (Ministrstvo
za šolstvo in šport 2011, 4), kar po M. Bešter Turk (2011, 113) pomeni
literarno-teoretsko znanje in umeščanje besedil v časovni in kulturni
kontekst.
83
in ostali doma, vez z otroki, ki so za dalj časa odpotovali. Je primerna oblika
za dopisovanje z različnimi vrtci doma in po svetu in za dopisovanje s starši
(dnevna sporočila otrokom in njihovim vrstnikom).
Ugotovili smo, da je IKT-tehnologija pri jezikovni vzgoji v vrtcu predvsem
podpora sodobnim pedagoškim pristopom in izredna motivacija otrok. Pred-
nosti dela z njo v vrtcu vidimo v tem, da so otroci ves čas miselno aktivni
in med seboj sodelujejo, da za računalnikom običajno sedi več otrok, ki pri
igri aktivno sodelujejo, da lahko multimedijski programi z animacijo otroka
usmerjajo tako, da najde rešitve tudi na vprašanja, na katera prej ni znal od-
govora, in da otroci z računalnikom pogosto rešijo tudi tiste naloge, ki jih
brez njega niso uspeli rešiti. Pomemben del učinkovite uporabe računalnika v
predšolskem obdobju je načrtovanje, pri katerem moramo nujno upoštevati
otrokovo razvojno stopnjo, kurikularne cilje in šele nato ustrezne IKT-rešitve,
s katerimi želimo cilje uresničiti.
Pouk slovenščine, opismenjevanje in raba IKT v šoli
Predmet slovenščina je v Sloveniji temeljni in splošnoizobraževalni predmet,
ki mu je namenjenih največ ur pouka. Slovenščina pa je tudi učni jezik in se
kot tak s cilji ter vsebinami povezuje z drugimi predmeti – govorimo o t. i.
medpredmetnem povezovanju. Cilje jezikovnega in književnega pouka, ta-
ko je namreč zasnovan predmet slovenščina, določa učni načrt (Ministrstvo
za šolstvo in šport 2011), ki se uresničuje v sklopu štirih sporazumevalnih de-
javnosti: govorjenja, poslušanja, branja in pisanja.
Pouk slovenščine ima po M. Bešter Turk (2011) naslednje temeljne cilje:
1. oblikovanje pozitivnega čustvenega in razumskega razmerja do slo-
venskega jezika ter zavesti o pomenu materinščine in slovenščine v
osebnem ter družbenem življenju učencev oz. oblikovanje osebne na-
rodne ter državljanske identitete (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011, 6),
2. razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem (knjižnem) jeziku,
tj. razumevanje, vrednotenje in doživljanje neumetnostnih in umetno-
stnih besedil raznih vrst ter tvorjenje besedil raznih vrst,
3. razvijanje znanja o sporazumevanju, besedilih in jeziku (Ministrstvo za
šolstvo in šport 2011, 4), kar po M. Bešter Turk (2011, 113) pomeni raz-
vijanje jezikovno-sistemskih osnov ter književnega znanja (Ministrstvo
za šolstvo in šport 2011, 4), kar po M. Bešter Turk (2011, 113) pomeni
literarno-teoretsko znanje in umeščanje besedil v časovni in kulturni
kontekst.
83
