Page 98 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 98
Vinski turizem z geografskim poreklom
98
Slika 26: »V objemu sonca« – motiv z vhoda v Hišo refoška, Vinakoper
(fotografija: Simon Kerma, 17. 7. 2015).
mim robom dviguje v kraško planoto, medtem ko je na jugovzhodni
strani meja manj izrazita (v naravi se opazi po kraškem reliefu in preneha-
nju vodnih tokov). Južno in zahodno mejo predstavljajo reka Dragonja s
Sečoveljskimi solinami in obale Tržaškega zaliva (slovenskega morja). Po-
dolgovate hrbte Šavrinskega gričevja razmejujejo številne doline in grape,
ki so jih oblikovali površinski vodotoki. Večji del gričevja je 250 do 350 m
nad morjem, najvišje pa seže z nadmorsko višino od 400 do 500 m (Ko-
ruza 2006, 200).
Ogrin (1995) v splošnem povzame, da Slovenska Istra zaradi svoje
pestre pokrajinske sestave nudi različne naravne pogoje za uspevanje vin-
ske trte. Po njegovem so najugodnejše razmere v priobalnem pasu in v
osrednjem delu flišnega gričevja do nadmorske višine okoli 400 metrov.
V teh območjih se je skoncentrirala večina vinogradov v Slovenski Istri,
medtem ko imajo akumulacijske ravnice ob izteku dolin v Tržaški zaliv,
dna dolin in fluviokraška podolja na prehodu flišnega v kraški del Sloven-
ske Istre slabše razmere za uspevanje vinske trte, predvsem zaradi manj
ugodnih pedoloških in lokalnih podnebnih razmer (ovira je zlasti tem-
peraturna inverzija). Ogrin (1995) tudi meni, da so podnebne razmere na
Podgorskem krasu in Pregarski planoti za dovolj kakovosten pridelek že
precej slabše oziroma mejne.
98
Slika 26: »V objemu sonca« – motiv z vhoda v Hišo refoška, Vinakoper
(fotografija: Simon Kerma, 17. 7. 2015).
mim robom dviguje v kraško planoto, medtem ko je na jugovzhodni
strani meja manj izrazita (v naravi se opazi po kraškem reliefu in preneha-
nju vodnih tokov). Južno in zahodno mejo predstavljajo reka Dragonja s
Sečoveljskimi solinami in obale Tržaškega zaliva (slovenskega morja). Po-
dolgovate hrbte Šavrinskega gričevja razmejujejo številne doline in grape,
ki so jih oblikovali površinski vodotoki. Večji del gričevja je 250 do 350 m
nad morjem, najvišje pa seže z nadmorsko višino od 400 do 500 m (Ko-
ruza 2006, 200).
Ogrin (1995) v splošnem povzame, da Slovenska Istra zaradi svoje
pestre pokrajinske sestave nudi različne naravne pogoje za uspevanje vin-
ske trte. Po njegovem so najugodnejše razmere v priobalnem pasu in v
osrednjem delu flišnega gričevja do nadmorske višine okoli 400 metrov.
V teh območjih se je skoncentrirala večina vinogradov v Slovenski Istri,
medtem ko imajo akumulacijske ravnice ob izteku dolin v Tržaški zaliv,
dna dolin in fluviokraška podolja na prehodu flišnega v kraški del Sloven-
ske Istre slabše razmere za uspevanje vinske trte, predvsem zaradi manj
ugodnih pedoloških in lokalnih podnebnih razmer (ovira je zlasti tem-
peraturna inverzija). Ogrin (1995) tudi meni, da so podnebne razmere na
Podgorskem krasu in Pregarski planoti za dovolj kakovosten pridelek že
precej slabše oziroma mejne.
