Page 97 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 97
Vinorodni okoliš
(vinska regija) Slovenska Istra
Istra je pravljična dežela. Res je, kdor ne verjame, naj gre tja k njej, naj vstopi
vanjo – takoj, ko bo šel mimo table z napisom Dežela refoška, bo vedel, da je
prišel na pravo mesto, na pravo zemljo, med prave ljudi in pod prave zvezde.
(Medved 2008, 10–11)
Pokrajinske značilnosti Slovenske Istre, pomembne
za vinogradništvo in vinarstvo
Na četrtem Slovenskem vinarsko-vinogradniškem kongresu (4. SVVK),
ki je bil januarja 2012 v Novi Gorici, smo na priložnostnem promocij-
skem panoju za obravnavani vinorodni okoliš obiskovalci lahko prebrali
naslednji slogan: »Slovenska Istra – po soncu diši«. Sončne vinogradniške
lege posebej poudarjajo in se z njimi promovirajo – »V objemu sonca« –
tudi v največji istrski vinski kleti (Vinakoper 2015a).
Da gre za najtoplejši del Slovenije s (sub)mediteranskim podnebjem,
ki pomembno vpliva na rast in vzgojo vinske trte ter kakovost grozdja,
izpostavljajo praktično vsi relevantni avtorji (npr. Bonin 2007; Brdnik
2012; Darovec 2000a; Klenar 1994; Koruza 2006; Ogrin 1995; 2012;
Plahuta in Jeseničnik 2010; Šikovec 1996; Terčelj 2007; idr.). Vpliv Ja-
dranskega morja – poleg drugih značilnosti – posebej omenjajo v Vinski
družbi Slovenije (VDS 2018). Obravnavano pokrajino v veliki meri opre-
deljuje prav lega ob morju in od vseh slovenskih pokrajin ima ta gotovo
najizrazitejše sredozemske poteze (Repolusk 1998, 268). Pokrajinske in
zgodovinske (literarne, strokovne ter znanstvene) predstave o Slovenski
Istri sicer zelo podrobno in kompleksno geografsko analizira Mimi Ur-
banc (2011).
Vinorodni okoliš Slovenska Istra vključuje dokaj obsežno Šavrinsko
gričevje (po regionalizaciji GIAM ZRC SAZU imenovano tudi Koprska
brda), ki se postopno vzpenja od slovenskega morja proti notranjosti. Fli-
šno Šavrinsko gričevje se že po površinski oblikovanosti razlikuje od so-
sednjega kraškega sveta. Izrazita je zlasti severovzhodna meja, ki se s str-
(vinska regija) Slovenska Istra
Istra je pravljična dežela. Res je, kdor ne verjame, naj gre tja k njej, naj vstopi
vanjo – takoj, ko bo šel mimo table z napisom Dežela refoška, bo vedel, da je
prišel na pravo mesto, na pravo zemljo, med prave ljudi in pod prave zvezde.
(Medved 2008, 10–11)
Pokrajinske značilnosti Slovenske Istre, pomembne
za vinogradništvo in vinarstvo
Na četrtem Slovenskem vinarsko-vinogradniškem kongresu (4. SVVK),
ki je bil januarja 2012 v Novi Gorici, smo na priložnostnem promocij-
skem panoju za obravnavani vinorodni okoliš obiskovalci lahko prebrali
naslednji slogan: »Slovenska Istra – po soncu diši«. Sončne vinogradniške
lege posebej poudarjajo in se z njimi promovirajo – »V objemu sonca« –
tudi v največji istrski vinski kleti (Vinakoper 2015a).
Da gre za najtoplejši del Slovenije s (sub)mediteranskim podnebjem,
ki pomembno vpliva na rast in vzgojo vinske trte ter kakovost grozdja,
izpostavljajo praktično vsi relevantni avtorji (npr. Bonin 2007; Brdnik
2012; Darovec 2000a; Klenar 1994; Koruza 2006; Ogrin 1995; 2012;
Plahuta in Jeseničnik 2010; Šikovec 1996; Terčelj 2007; idr.). Vpliv Ja-
dranskega morja – poleg drugih značilnosti – posebej omenjajo v Vinski
družbi Slovenije (VDS 2018). Obravnavano pokrajino v veliki meri opre-
deljuje prav lega ob morju in od vseh slovenskih pokrajin ima ta gotovo
najizrazitejše sredozemske poteze (Repolusk 1998, 268). Pokrajinske in
zgodovinske (literarne, strokovne ter znanstvene) predstave o Slovenski
Istri sicer zelo podrobno in kompleksno geografsko analizira Mimi Ur-
banc (2011).
Vinorodni okoliš Slovenska Istra vključuje dokaj obsežno Šavrinsko
gričevje (po regionalizaciji GIAM ZRC SAZU imenovano tudi Koprska
brda), ki se postopno vzpenja od slovenskega morja proti notranjosti. Fli-
šno Šavrinsko gričevje se že po površinski oblikovanosti razlikuje od so-
sednjega kraškega sveta. Izrazita je zlasti severovzhodna meja, ki se s str-
