Page 95 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 95
liza vinogradniško-vinarske pridelave in vinskega trga
Slika 25: Uvoz in izvoz vina (v litrih) za obdobje 2005–2014, Slovenija 95
(vir podatkov SURS 2015 po MKGP 2015a).
na Češko (1,5 mio litrov), Nizozemsko (800 tisoč litrov), v ZDA in Italijo
(v vsako po dobrih 600 tisoč litrov), medtem ko se je obseg izvoza vina na
Hrvaško in v Bosno in Hercegovino relativno zmanjšal (MKGP 2015a).
Kot eden zanimivejših trgov se v zadnjem času izpostavlja Kitajska
(Pušnik 2014), čeprav uradni podatki temu ne pritrjujejo v tolikšni meri
(MKGP 2015a). Dejstvo pa je, da se azijski trg vina v zadnjih letih močno
krepi in predstavlja veliko priložnost za slovenske izvoznike.
Uvozno-izvozna bilanca vina za Slovenijo torej ni ravno najboljša.
Vzroke za premajhen izvoz vina na tuje trge lahko sicer iščemo v šibki ozi-
roma slabo fokusirani podpori države za uspešni nastop vinarjev na tujih
trgih, vendar Rusjanova, Vodovnik Plevnikova in Hudoklin (2012) opo-
zarjajo tudi na problem (ne)združevanja vinarjev pri skupnih nastopih, saj
ne dosegajo zadostne količine vina, ki bi jo želeli naročiti tuji kupci. Neor-
ganiziranost in ne dovolj močna želja po trženjskem znanju, znanju jezika,
iskanju izkušenj in prakse so prav tako pomembni vzroki za slabši skupni
uspeh na tujih trgih, kljub posameznim izjemam. Vinarji se tega zavedajo
in lahko vidimo, da se stanje postopoma vendarle izboljšuje. Visoka kako-
vost in tržna naravnanost z uveljavitvijo lastnih blagovnih znamk ter zaš-
čita geografskega porekla so glavni aduti, s katerimi lahko dvignemo pro-
mocijo in prodajo vina (Rusjan, Vodovnik Plevnik in Hudoklin 2012).
K temu naj dodamo izjemen potencial vinskega turizma, s pomoč-
jo katerega bi lahko najceneje in učinkovito unovčili vino kot kmetijski
pridelek. Vino pa naj v kontekstu razvoja turizma predstavlja pomemben
element privlačnosti turistične destinacije (vinske regije) in enega glavnih
motivacijskih dejavnikov za njene obiskovalce.
Slika 25: Uvoz in izvoz vina (v litrih) za obdobje 2005–2014, Slovenija 95
(vir podatkov SURS 2015 po MKGP 2015a).
na Češko (1,5 mio litrov), Nizozemsko (800 tisoč litrov), v ZDA in Italijo
(v vsako po dobrih 600 tisoč litrov), medtem ko se je obseg izvoza vina na
Hrvaško in v Bosno in Hercegovino relativno zmanjšal (MKGP 2015a).
Kot eden zanimivejših trgov se v zadnjem času izpostavlja Kitajska
(Pušnik 2014), čeprav uradni podatki temu ne pritrjujejo v tolikšni meri
(MKGP 2015a). Dejstvo pa je, da se azijski trg vina v zadnjih letih močno
krepi in predstavlja veliko priložnost za slovenske izvoznike.
Uvozno-izvozna bilanca vina za Slovenijo torej ni ravno najboljša.
Vzroke za premajhen izvoz vina na tuje trge lahko sicer iščemo v šibki ozi-
roma slabo fokusirani podpori države za uspešni nastop vinarjev na tujih
trgih, vendar Rusjanova, Vodovnik Plevnikova in Hudoklin (2012) opo-
zarjajo tudi na problem (ne)združevanja vinarjev pri skupnih nastopih, saj
ne dosegajo zadostne količine vina, ki bi jo želeli naročiti tuji kupci. Neor-
ganiziranost in ne dovolj močna želja po trženjskem znanju, znanju jezika,
iskanju izkušenj in prakse so prav tako pomembni vzroki za slabši skupni
uspeh na tujih trgih, kljub posameznim izjemam. Vinarji se tega zavedajo
in lahko vidimo, da se stanje postopoma vendarle izboljšuje. Visoka kako-
vost in tržna naravnanost z uveljavitvijo lastnih blagovnih znamk ter zaš-
čita geografskega porekla so glavni aduti, s katerimi lahko dvignemo pro-
mocijo in prodajo vina (Rusjan, Vodovnik Plevnik in Hudoklin 2012).
K temu naj dodamo izjemen potencial vinskega turizma, s pomoč-
jo katerega bi lahko najceneje in učinkovito unovčili vino kot kmetijski
pridelek. Vino pa naj v kontekstu razvoja turizma predstavlja pomemben
element privlačnosti turistične destinacije (vinske regije) in enega glavnih
motivacijskih dejavnikov za njene obiskovalce.
