Page 142 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 142
Vinski turizem z geografskim poreklom
ostalih lokalnih starih sort je bistveno slabša. Šest vinarjev ima maločrn,
štirje cipro in le eden črno borgonjo. Pridelana vina imajo večinoma ozna-
ko geografskega porekla in kot takšna so lahko na trgih prepoznavna pod
imenom pridelovalca ter regije, kjer so pridelana. Pridelava visokokakovo-
stnega grozdja je seveda osnova za pridelavo vrhunskega vina.
Vsi vinarji pridelujejo lastno grozdje za pridelavo vina, le trije ga
10–20 % odkupijo. Z lastno pridelavo grozdja lahko vinogradniki po-
membno vplivajo na kakovost surovine (grozdja kot osnove za vino). Po-
datki iz raziskave so ugodni, saj kažejo, da večina vinarjev vino prideluje
že več kot pet let, dve tretjini pa se jih s pridelavo vina ukvarja že več kot
deset let. Vsi že več let vino prodajajo tudi na domu oziroma v lastni kleti,
kar je seveda predpogoj za razvoj vinskega turizma.
142 Distribucija in promocija vina
Prav vsi vinarji so izbrali svoj najpomembnejši kanal prodaje vina in za ve-
čino so to restavracije, sledi pa jim lastna klet. Restavracije in lastno klet
kot prodajni kanal navajajo prav vsi vinarji. Pomemben prodajni kanal
predstavljajo tudi vinoteke, a le-te za nikogar niso najpomembnejši pro-
dajni kanal (prej bi lahko dejali, da vinarjem služijo za promocijo). Tr-
govine na drobno in trgovske centre navaja manj kot polovica vinarjev
Slovenske Istre, vendar moramo poudariti, da so trgovski centri za dva vi-
narja tudi najpomembnejši kanal prodaje vin. Za enega vinarja je to vin-
ski bar. Prodaja vina na turističnih kmetijah ali prek interneta je (za zdaj)
manj pomembna. Devet vinarjev, zajetih v terensko raziskavo, še vedno
nima svoje spletne strani (preglednica 19).
Velika večina vinarjev (90 %) se v zadnjih treh letih najpogosteje pla-
čljivo oglašuje prek udeležbe na različnih dogodkih, sejmih ali festiva-
lih (vinskih prireditvah). Nekaj manj kot polovica jih plačuje promocijo
v vinskih oziroma kulinaričnih revijah. Internet je, presenetljivo, šele na
tretjem mestu kot plačljivi promocijski kanal (navaja ga dobra tretjina vi-
narjev), takoj za njim pa dnevno časopisje. Za vinarje manj zanimiva pla-
čljiva promocijska kanala sta TV in radio.
Pri izbiri brezplačnih promocijskih kanalov je slika precej bolj izena-
čena, saj vinarji očitno uporabljajo vse razpoložljive možnosti. Še vedno
prevladuje udeležba na vinskih prireditvah, sejmih in festivalih, medtem
ko so na drugem mestu sponzorstva na prireditvah (to počneta dve tretji-
ni vinarjev). Družbena omrežja in internet postajajo vedno pomembnejši
promocijski kanali. Vsaj tako pomembne so še vedno vinske in kulinarič-
ne revije, kjer se vinarji brezplačno promovirajo v obliki intervjujev, re-
portaž ali poročil z zanimivih dogodkov.
ostalih lokalnih starih sort je bistveno slabša. Šest vinarjev ima maločrn,
štirje cipro in le eden črno borgonjo. Pridelana vina imajo večinoma ozna-
ko geografskega porekla in kot takšna so lahko na trgih prepoznavna pod
imenom pridelovalca ter regije, kjer so pridelana. Pridelava visokokakovo-
stnega grozdja je seveda osnova za pridelavo vrhunskega vina.
Vsi vinarji pridelujejo lastno grozdje za pridelavo vina, le trije ga
10–20 % odkupijo. Z lastno pridelavo grozdja lahko vinogradniki po-
membno vplivajo na kakovost surovine (grozdja kot osnove za vino). Po-
datki iz raziskave so ugodni, saj kažejo, da večina vinarjev vino prideluje
že več kot pet let, dve tretjini pa se jih s pridelavo vina ukvarja že več kot
deset let. Vsi že več let vino prodajajo tudi na domu oziroma v lastni kleti,
kar je seveda predpogoj za razvoj vinskega turizma.
142 Distribucija in promocija vina
Prav vsi vinarji so izbrali svoj najpomembnejši kanal prodaje vina in za ve-
čino so to restavracije, sledi pa jim lastna klet. Restavracije in lastno klet
kot prodajni kanal navajajo prav vsi vinarji. Pomemben prodajni kanal
predstavljajo tudi vinoteke, a le-te za nikogar niso najpomembnejši pro-
dajni kanal (prej bi lahko dejali, da vinarjem služijo za promocijo). Tr-
govine na drobno in trgovske centre navaja manj kot polovica vinarjev
Slovenske Istre, vendar moramo poudariti, da so trgovski centri za dva vi-
narja tudi najpomembnejši kanal prodaje vin. Za enega vinarja je to vin-
ski bar. Prodaja vina na turističnih kmetijah ali prek interneta je (za zdaj)
manj pomembna. Devet vinarjev, zajetih v terensko raziskavo, še vedno
nima svoje spletne strani (preglednica 19).
Velika večina vinarjev (90 %) se v zadnjih treh letih najpogosteje pla-
čljivo oglašuje prek udeležbe na različnih dogodkih, sejmih ali festiva-
lih (vinskih prireditvah). Nekaj manj kot polovica jih plačuje promocijo
v vinskih oziroma kulinaričnih revijah. Internet je, presenetljivo, šele na
tretjem mestu kot plačljivi promocijski kanal (navaja ga dobra tretjina vi-
narjev), takoj za njim pa dnevno časopisje. Za vinarje manj zanimiva pla-
čljiva promocijska kanala sta TV in radio.
Pri izbiri brezplačnih promocijskih kanalov je slika precej bolj izena-
čena, saj vinarji očitno uporabljajo vse razpoložljive možnosti. Še vedno
prevladuje udeležba na vinskih prireditvah, sejmih in festivalih, medtem
ko so na drugem mestu sponzorstva na prireditvah (to počneta dve tretji-
ni vinarjev). Družbena omrežja in internet postajajo vedno pomembnejši
promocijski kanali. Vsaj tako pomembne so še vedno vinske in kulinarič-
ne revije, kjer se vinarji brezplačno promovirajo v obliki intervjujev, re-
portaž ali poročil z zanimivih dogodkov.
