Page 145 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 145
Vinskoturistična regija Slovenska Istra 145
be zelo visoka s prevladujočo kategorijo osebnih dohodkov med 1000 €
in 3000 €. Pretežno je šlo za zaposlene oziroma samozaposlene, najšte-
vilčnejša pa je starostna skupina med 25 in 44 leti. Največ anketirancev je
bilo tedaj iz Rusije (11) in Slovenije (10), medtem ko je bilo preostalih 20
anketirancev iz 12 različnih držav (Malvasia TourIstra 2015b).
Kot najpomembnejši vir informacij so anketiranci izpostavili prijate-
lje in znance, medtem ko so plakati ob cestah, hoteli, radio in televizija v
tem pogledu najmanj pomembni. Prijatelji in znanci so tudi najpogostejše
spremstvo na potovanju, medtem ko sta organizirana skupina in partner
na drugem oziroma tretjem mestu. Obiskovalci so bili sicer najpogosteje
tudi sami organizatorji obiska vinske kleti. V večini primerov so anketi-
ranci na destinaciji tudi prespali, kar je razumljivo, saj jih je bilo 75 % iz
tujine. Velika večina jih je bila nameščenih v turističnih objektih, največ
v hotelih (Malvasia TourIstra 2015b).
Anketiranci najraje posegajo po suhem vinu, medtem ko so najmanj
zaželena posebna (likerska) vina. Skoraj polovica anketirancev za nakup
vina nameni največ do 20 € mesečno. Vino najpogosteje pijejo doma.
Običajno kupujejo buteljčno vino (0,75 l), večinoma v trgovskih centrih,
sledijo nakupi pri vinarjih in v vinotekah. Pri nakupovanju vina so jim
najpomembnejša priporočila prijateljev oziroma znancev, medtem ko je
kakovost vina, ki se kaže v obliki različnih oznak, na drugem mestu pri
odločitvi za nakup. Najpomembnejši motivi za uživanje vina so poveza-
ni s hedonističnim razpoloženjem (užitek, dvig razpoloženja, okus in vonj
vina, sprostitev in osebno zadovoljstvo) (Malvasia TourIstra 2015b).
Poznavanje vina smo merili s pomočjo nekaterih elementov, na pod-
lagi katerih smo lahko ugotovili, da imajo anketiranci povprečno znanje
o vinu, pri čemer večinoma ne berejo z vinom povezane literature. Zelo
malo je članov vinskega kluba, prav tako malo je naročnikov na revije z
vinsko in/ali gastronomsko tematiko. Anketiranci večinoma tudi ne obi-
skujejo vinskih prireditev (Malvasia TourIstra 2015b).
Večina anketirancev obiskuje vinske kleti na potovanjih, prav tako
so pokazali večje zanimanje za vinskoturistične vsebine. Od ponujenih
odgovorov za možne vsebine pri izboru ni bistvenih odstopanj; še naj-
bolj respondente zanima ogled objektov in dogodkov, povezanih s kul-
turno dediščino in z zgodovino, torej kulturno-zgodovinske znamenito-
sti (Malvasia TourIstra 2015b).
Večina anketirancev meni, da dobro (najbolj med izbranimi) pozna
malvazijo kot sorto grozdja. Na drugem mestu je muškat, takoj za njim pa
refošk in teran. Manj poznana je borgonja. Obiskovalci vinskih kleti so
malvazijo poskusili večinoma že pred obiskom kleti, najbolj pa jim je všeč
be zelo visoka s prevladujočo kategorijo osebnih dohodkov med 1000 €
in 3000 €. Pretežno je šlo za zaposlene oziroma samozaposlene, najšte-
vilčnejša pa je starostna skupina med 25 in 44 leti. Največ anketirancev je
bilo tedaj iz Rusije (11) in Slovenije (10), medtem ko je bilo preostalih 20
anketirancev iz 12 različnih držav (Malvasia TourIstra 2015b).
Kot najpomembnejši vir informacij so anketiranci izpostavili prijate-
lje in znance, medtem ko so plakati ob cestah, hoteli, radio in televizija v
tem pogledu najmanj pomembni. Prijatelji in znanci so tudi najpogostejše
spremstvo na potovanju, medtem ko sta organizirana skupina in partner
na drugem oziroma tretjem mestu. Obiskovalci so bili sicer najpogosteje
tudi sami organizatorji obiska vinske kleti. V večini primerov so anketi-
ranci na destinaciji tudi prespali, kar je razumljivo, saj jih je bilo 75 % iz
tujine. Velika večina jih je bila nameščenih v turističnih objektih, največ
v hotelih (Malvasia TourIstra 2015b).
Anketiranci najraje posegajo po suhem vinu, medtem ko so najmanj
zaželena posebna (likerska) vina. Skoraj polovica anketirancev za nakup
vina nameni največ do 20 € mesečno. Vino najpogosteje pijejo doma.
Običajno kupujejo buteljčno vino (0,75 l), večinoma v trgovskih centrih,
sledijo nakupi pri vinarjih in v vinotekah. Pri nakupovanju vina so jim
najpomembnejša priporočila prijateljev oziroma znancev, medtem ko je
kakovost vina, ki se kaže v obliki različnih oznak, na drugem mestu pri
odločitvi za nakup. Najpomembnejši motivi za uživanje vina so poveza-
ni s hedonističnim razpoloženjem (užitek, dvig razpoloženja, okus in vonj
vina, sprostitev in osebno zadovoljstvo) (Malvasia TourIstra 2015b).
Poznavanje vina smo merili s pomočjo nekaterih elementov, na pod-
lagi katerih smo lahko ugotovili, da imajo anketiranci povprečno znanje
o vinu, pri čemer večinoma ne berejo z vinom povezane literature. Zelo
malo je članov vinskega kluba, prav tako malo je naročnikov na revije z
vinsko in/ali gastronomsko tematiko. Anketiranci večinoma tudi ne obi-
skujejo vinskih prireditev (Malvasia TourIstra 2015b).
Večina anketirancev obiskuje vinske kleti na potovanjih, prav tako
so pokazali večje zanimanje za vinskoturistične vsebine. Od ponujenih
odgovorov za možne vsebine pri izboru ni bistvenih odstopanj; še naj-
bolj respondente zanima ogled objektov in dogodkov, povezanih s kul-
turno dediščino in z zgodovino, torej kulturno-zgodovinske znamenito-
sti (Malvasia TourIstra 2015b).
Večina anketirancev meni, da dobro (najbolj med izbranimi) pozna
malvazijo kot sorto grozdja. Na drugem mestu je muškat, takoj za njim pa
refošk in teran. Manj poznana je borgonja. Obiskovalci vinskih kleti so
malvazijo poskusili večinoma že pred obiskom kleti, najbolj pa jim je všeč
