Page 146 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 146
ski turizem z geografskim poreklom
mlad (svež) stil tega vina. Večina jih je tudi zainteresiranih za nakup dru-
gih proizvodov iz malvazije, ki jo tudi v pretežni meri prepoznavajo kot
avtohtono istrsko sorto (Malvasia TourIstra 2015b).
Večina anketirancev (razen vina) ni kupila drugih proizvodov v vin-
ski kleti. Najpomembnejši motiv obiska kleti je želja naučiti se nekaj no-
vega o vinih. Z obiskom vinskih kleti so bili anketiranci v vseh pogledih
precej zadovoljni (Malvasia TourIstra 2015b).
Analiza SWOT (mnenje načrtovalcev turističnega razvoja)
Preglednica 21: SWOT-analiza razvitosti vinskega turizma v Slovenski Istri.
PREDNOSTI SLABOSTI
146 Lahka dostopnost iz drugih regij Slovenije in sosedn- Slaba povezanost med vinarji in drugimi ponudniki vins-
jih držav. kega in kulinaričnega turizma.
Ugodno mediteransko podnebje. Premajhna prepoznavnost na vinski in kulinarični sceni.
Raznolikost pokrajine in privlačne naravne zanimivo- Šibka promocija – pomanjkanje kakovostnih informacij
sti, vasi in mesta. na enem (spletnem) mestu.
Bogata kulturna dediščina. Pomanjkanje turistične vizije.
Vinske kleti – družinska podjetja. Skromno vključen hotelirski sektor v razvoj vinskega
turizma.
Avtohtone, tradicionalne sorte in kakovostno vino. Neaktivne vinske in druge tematske poti (nedelujoča Is-
trska VTC).
Razvita obalna turistična letovišča. Slaba povezanost akterjev na področju turizma.
Številne lokalne prireditve in festivali. Slaba povezanost obale in zaledja.
Tradicionalna lokalna kulinarika, oljčno olje, sol in vino. Slaba ponudba nastanitev v zaledju.
Ekološka kmetijska pridelava. Slaba infrastrukturna ureditev krajev.
Odprti, sproščeni in prijazni domačini. Slaba institucionalna povezanost pridelovalcev in ponud-
nikov.
Urejene pohodniške in kolesarske poti v zaledju, vinogra- Počasna rast ekoloških pridelovalcev.
di v krajinskih parkih.
Veliko ljudskih običajev, pesmi, godb in zgodb, poveza- Premajhen poudarek na marketingu.
nih z vinom.
Butična pridelava vina. Predvsem v zaledju prometna infrastruktura v slabem
stanju.
Številna mednarodna in nacionalna priznanja vinarjev.
Največja istrska klet – Vinakoper.
Podpora lokalnih skupnosti.
Raznoliko prebivalstvo, tradicionalno odprto za popot-
nike, interakcija.
mlad (svež) stil tega vina. Večina jih je tudi zainteresiranih za nakup dru-
gih proizvodov iz malvazije, ki jo tudi v pretežni meri prepoznavajo kot
avtohtono istrsko sorto (Malvasia TourIstra 2015b).
Večina anketirancev (razen vina) ni kupila drugih proizvodov v vin-
ski kleti. Najpomembnejši motiv obiska kleti je želja naučiti se nekaj no-
vega o vinih. Z obiskom vinskih kleti so bili anketiranci v vseh pogledih
precej zadovoljni (Malvasia TourIstra 2015b).
Analiza SWOT (mnenje načrtovalcev turističnega razvoja)
Preglednica 21: SWOT-analiza razvitosti vinskega turizma v Slovenski Istri.
PREDNOSTI SLABOSTI
146 Lahka dostopnost iz drugih regij Slovenije in sosedn- Slaba povezanost med vinarji in drugimi ponudniki vins-
jih držav. kega in kulinaričnega turizma.
Ugodno mediteransko podnebje. Premajhna prepoznavnost na vinski in kulinarični sceni.
Raznolikost pokrajine in privlačne naravne zanimivo- Šibka promocija – pomanjkanje kakovostnih informacij
sti, vasi in mesta. na enem (spletnem) mestu.
Bogata kulturna dediščina. Pomanjkanje turistične vizije.
Vinske kleti – družinska podjetja. Skromno vključen hotelirski sektor v razvoj vinskega
turizma.
Avtohtone, tradicionalne sorte in kakovostno vino. Neaktivne vinske in druge tematske poti (nedelujoča Is-
trska VTC).
Razvita obalna turistična letovišča. Slaba povezanost akterjev na področju turizma.
Številne lokalne prireditve in festivali. Slaba povezanost obale in zaledja.
Tradicionalna lokalna kulinarika, oljčno olje, sol in vino. Slaba ponudba nastanitev v zaledju.
Ekološka kmetijska pridelava. Slaba infrastrukturna ureditev krajev.
Odprti, sproščeni in prijazni domačini. Slaba institucionalna povezanost pridelovalcev in ponud-
nikov.
Urejene pohodniške in kolesarske poti v zaledju, vinogra- Počasna rast ekoloških pridelovalcev.
di v krajinskih parkih.
Veliko ljudskih običajev, pesmi, godb in zgodb, poveza- Premajhen poudarek na marketingu.
nih z vinom.
Butična pridelava vina. Predvsem v zaledju prometna infrastruktura v slabem
stanju.
Številna mednarodna in nacionalna priznanja vinarjev.
Največja istrska klet – Vinakoper.
Podpora lokalnih skupnosti.
Raznoliko prebivalstvo, tradicionalno odprto za popot-
nike, interakcija.
