Page 143 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 143
Vinskoturistična regija Slovenska Istra 143
Plačana promocija je za malvazijo brez konkurence najpogostejša na
sejmih, salonih in festivalih (vinske prireditve), najmanj pa na televizi-
ji. Podatki za malvazijo se sicer v tem pogledu bistveno ne razlikujejo od
tistih za promocijo vseh vin pri anketiranih vinarjih, kar velja tudi za
brezplačno promocijo. Kot glavni kanal brezplačne promocije vinarji iz
Slovenske Istre še vedno izpostavljajo sodelovanje na vinskih dogodkih,
zatem pa sponzorstva na prireditvah.
Sprejemni potencial vinskih kleti
Velika večina vinarjev (22) navaja, da imajo v sklopu poslovnega prosto-
ra degustacijsko dvorano, medtem ko jih je šest (še) nima. Vse vinarje ra-
zen dveh je možno obiskati po predhodni najavi. Le pri enem vinarju je
možen obisk čez ves dan, medtem ko eden od vinarjev navaja, da načelo-
ma v njihovi kleti ne sprejemajo skupin – tam vinski turizem očitno ne
pride v poštev.
Kapacitete degustacijskih prostorov se tako gibljejo od 15 pa tja do
150 obiskovalcev (v povprečju 37 mest). Prostori so praktično brez izjeme
rustikalno urejeni in z naravnimi elementi poudarjajo podeželski ambi-
ent ter tradicionalni stil kleti. Ponudba (poleg pokušine vin) je različna –
od krajših degustacij z narezkom do umetniških večerov z izbranimi jed-
mi, organizacijo porok, precej je tudi poslovnih (team building) srečanj
itd. (preglednica 19). Od 28 vinskih kleti le štiri nudijo možnost preno-
čitve (sobe ali apartmaji).
Obiskovalci kleti vinarjev v Slovenski Istri so večinoma iz Sloveni-
je in drugih držav EU (največ iz Avstrije, Italije, Nemčije, Velike Brita-
nije, Francije, Beneluksa in Skandinavije, Poljske in Češke), precej jih je
tudi iz Rusije, nekaj pa tudi iz ZDA, Kitajske in Japonske. Od kleti, kjer
vinarji navajajo obiskovalce, jih je 10 z relativno majhnim številom obi-
skov (od 50 do 400 letno), medtem ko jih je 7 v zadnjem letu sprejelo ti-
soč obiskovalcev ali več (največ kar 40 tisoč – gre za izjemo, saj je to hkrati
tudi vinski bar v centru Izole). Obiskovalci največkrat prihajajo organizi-
rano prek turističnih agencij (8 kleti), izključno individualno oziroma v
lastni režiji v 5, medtem ko 6 vinarjev navaja kombiniran način prihoda
obiskovalcev. Težavo glede podatkov predstavlja dejstvo, da le redki vodi-
jo evidenco obiska, kar v svoji raziskavi vinskega turizma na Primorskem
ugotavlja tudi Sara Turk (2012), ki hkrati navaja zanimiv podatek, da vi-
narjem uspe prodati med 10 in 20 % vsega pridelanega vina v lastni kleti.
Tudi v naši raziskavi lahko potrdimo velik porast prodaje vina na domu
(v zadnjem času predvsem malvazije).
Plačana promocija je za malvazijo brez konkurence najpogostejša na
sejmih, salonih in festivalih (vinske prireditve), najmanj pa na televizi-
ji. Podatki za malvazijo se sicer v tem pogledu bistveno ne razlikujejo od
tistih za promocijo vseh vin pri anketiranih vinarjih, kar velja tudi za
brezplačno promocijo. Kot glavni kanal brezplačne promocije vinarji iz
Slovenske Istre še vedno izpostavljajo sodelovanje na vinskih dogodkih,
zatem pa sponzorstva na prireditvah.
Sprejemni potencial vinskih kleti
Velika večina vinarjev (22) navaja, da imajo v sklopu poslovnega prosto-
ra degustacijsko dvorano, medtem ko jih je šest (še) nima. Vse vinarje ra-
zen dveh je možno obiskati po predhodni najavi. Le pri enem vinarju je
možen obisk čez ves dan, medtem ko eden od vinarjev navaja, da načelo-
ma v njihovi kleti ne sprejemajo skupin – tam vinski turizem očitno ne
pride v poštev.
Kapacitete degustacijskih prostorov se tako gibljejo od 15 pa tja do
150 obiskovalcev (v povprečju 37 mest). Prostori so praktično brez izjeme
rustikalno urejeni in z naravnimi elementi poudarjajo podeželski ambi-
ent ter tradicionalni stil kleti. Ponudba (poleg pokušine vin) je različna –
od krajših degustacij z narezkom do umetniških večerov z izbranimi jed-
mi, organizacijo porok, precej je tudi poslovnih (team building) srečanj
itd. (preglednica 19). Od 28 vinskih kleti le štiri nudijo možnost preno-
čitve (sobe ali apartmaji).
Obiskovalci kleti vinarjev v Slovenski Istri so večinoma iz Sloveni-
je in drugih držav EU (največ iz Avstrije, Italije, Nemčije, Velike Brita-
nije, Francije, Beneluksa in Skandinavije, Poljske in Češke), precej jih je
tudi iz Rusije, nekaj pa tudi iz ZDA, Kitajske in Japonske. Od kleti, kjer
vinarji navajajo obiskovalce, jih je 10 z relativno majhnim številom obi-
skov (od 50 do 400 letno), medtem ko jih je 7 v zadnjem letu sprejelo ti-
soč obiskovalcev ali več (največ kar 40 tisoč – gre za izjemo, saj je to hkrati
tudi vinski bar v centru Izole). Obiskovalci največkrat prihajajo organizi-
rano prek turističnih agencij (8 kleti), izključno individualno oziroma v
lastni režiji v 5, medtem ko 6 vinarjev navaja kombiniran način prihoda
obiskovalcev. Težavo glede podatkov predstavlja dejstvo, da le redki vodi-
jo evidenco obiska, kar v svoji raziskavi vinskega turizma na Primorskem
ugotavlja tudi Sara Turk (2012), ki hkrati navaja zanimiv podatek, da vi-
narjem uspe prodati med 10 in 20 % vsega pridelanega vina v lastni kleti.
Tudi v naši raziskavi lahko potrdimo velik porast prodaje vina na domu
(v zadnjem času predvsem malvazije).
