Page 148 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 148
Vinski turizem z geografskim poreklom
S pomočjo SWOT-analize povzemamo ključne ugotovitve, ki izhaja-
jo pretežno iz mnenj lokalnih načrtovalcev razvoja turizma (konferenca
delfi in korespondenca po e-pošti) in ki se nanašajo na razvojne prednosti
in slabosti (analiza notranjega okolja) ter priložnosti in nevarnosti (ana-
liza zunanjega okolja). Kljub nekaterim resnim slabostim in nevarnostim
je pozitivno to, da je v splošnem prepoznanih precej več prednosti in pri-
ložnosti za razvoj vinskega turizma. Kar je na drugi strani tudi razumlji-
vo, saj je vinski turizem v Slovenski Istri še vedno v razvojni fazi.
Percepcija Slovenske Istre in potencialni vinski turisti
Prepoznali smo torej elemente, ključne za razvoj vinskoturistične regije
Slovenske Istre (ti so tudi sestavni del identitete regije), ki smo jih identi-
ficirali s pomočjo literature in konference delfi. Želeli smo preveriti, kako
148 je obravnavana regija prepoznana med prebivalci Slovenije, tako v Sloven-
ski Istri kot tudi izven njenih meja. Ali imajo mnenja izbranih poznaval-
cev tudi širšo podporo? Kako dobro anketiranci poznajo vina Slovenske
Istre? So jim morda znane avtohtone oziroma stare lokalne sorte? Pri tem
smo želeli vedeti, ali so sami pridelovalci vina in kako pogosto ga uživa-
jo. Navsezadnje nas je tudi zanimalo, ali bi se anketirani prebivalci iz raz-
ličnih krajev Slovenije odločili za obisk Slovenske Istre kot vinski turisti.
Kateri bi bili sicer njihovi poglavitni motivi za obisk?
Anketno raziskavo smo izpeljali prek spletnega sistema 1ka. Trajala je
od decembra 2015 do sredine januarja 2016. Povezavo na anketo smo pos-
lali na večino e-poštnih naslovov študentov Turistice (ti prihajajo iz vseh
slovenskih regij) in jih zaprosili, da jo izpolnijo in tudi posredujejo svo-
jim znancem, sorodnikom in prijateljem po predpisani starostni in spol-
ni strukturi. Na nagovor je bilo registriranih 422 klikov, na samo anketo
pa 299. Anketo je začelo izpolnjevati in jo delno izpolnilo 266 anketiran-
cev, končalo jih je 223, od tega je bilo 222 uporabnih. Vzorec anketirancev
se ne ujema s povprečno slovensko populacijo, zato moramo rezultate je-
mati z veliko mero previdnosti. Prevladujejo namreč osebe ženskega spo-
la (70 %), mlajše od 30 let (56 %), s poklicno ali srednjo izobrazbo (59 %)
ter študentje (52 %). Največji delež anketirancev je iz primorsko-notranj-
ske statistične regije (25,2 %), sledijo osrednjeslovenska (20,3 %), goriška
(12,8 %), obalno-kraška (12,0 %), podravska (9,0 %), savinjska (7,9 %) in
gorenjska regija (6,0 %). Na vse ostale statistične regije skupaj odpade 6,8
% anketirancev.
Anketiranci pojem ali ime Slovenska Istra najbolj povezujejo z asoci-
acijo »Istrske vasice in obalna mesta«; ne sicer po seštevku omemb prvih
treh navedb (tu so na prvem mestu »Nasadi oljk in vinogradov«), pač
S pomočjo SWOT-analize povzemamo ključne ugotovitve, ki izhaja-
jo pretežno iz mnenj lokalnih načrtovalcev razvoja turizma (konferenca
delfi in korespondenca po e-pošti) in ki se nanašajo na razvojne prednosti
in slabosti (analiza notranjega okolja) ter priložnosti in nevarnosti (ana-
liza zunanjega okolja). Kljub nekaterim resnim slabostim in nevarnostim
je pozitivno to, da je v splošnem prepoznanih precej več prednosti in pri-
ložnosti za razvoj vinskega turizma. Kar je na drugi strani tudi razumlji-
vo, saj je vinski turizem v Slovenski Istri še vedno v razvojni fazi.
Percepcija Slovenske Istre in potencialni vinski turisti
Prepoznali smo torej elemente, ključne za razvoj vinskoturistične regije
Slovenske Istre (ti so tudi sestavni del identitete regije), ki smo jih identi-
ficirali s pomočjo literature in konference delfi. Želeli smo preveriti, kako
148 je obravnavana regija prepoznana med prebivalci Slovenije, tako v Sloven-
ski Istri kot tudi izven njenih meja. Ali imajo mnenja izbranih poznaval-
cev tudi širšo podporo? Kako dobro anketiranci poznajo vina Slovenske
Istre? So jim morda znane avtohtone oziroma stare lokalne sorte? Pri tem
smo želeli vedeti, ali so sami pridelovalci vina in kako pogosto ga uživa-
jo. Navsezadnje nas je tudi zanimalo, ali bi se anketirani prebivalci iz raz-
ličnih krajev Slovenije odločili za obisk Slovenske Istre kot vinski turisti.
Kateri bi bili sicer njihovi poglavitni motivi za obisk?
Anketno raziskavo smo izpeljali prek spletnega sistema 1ka. Trajala je
od decembra 2015 do sredine januarja 2016. Povezavo na anketo smo pos-
lali na večino e-poštnih naslovov študentov Turistice (ti prihajajo iz vseh
slovenskih regij) in jih zaprosili, da jo izpolnijo in tudi posredujejo svo-
jim znancem, sorodnikom in prijateljem po predpisani starostni in spol-
ni strukturi. Na nagovor je bilo registriranih 422 klikov, na samo anketo
pa 299. Anketo je začelo izpolnjevati in jo delno izpolnilo 266 anketiran-
cev, končalo jih je 223, od tega je bilo 222 uporabnih. Vzorec anketirancev
se ne ujema s povprečno slovensko populacijo, zato moramo rezultate je-
mati z veliko mero previdnosti. Prevladujejo namreč osebe ženskega spo-
la (70 %), mlajše od 30 let (56 %), s poklicno ali srednjo izobrazbo (59 %)
ter študentje (52 %). Največji delež anketirancev je iz primorsko-notranj-
ske statistične regije (25,2 %), sledijo osrednjeslovenska (20,3 %), goriška
(12,8 %), obalno-kraška (12,0 %), podravska (9,0 %), savinjska (7,9 %) in
gorenjska regija (6,0 %). Na vse ostale statistične regije skupaj odpade 6,8
% anketirancev.
Anketiranci pojem ali ime Slovenska Istra najbolj povezujejo z asoci-
acijo »Istrske vasice in obalna mesta«; ne sicer po seštevku omemb prvih
treh navedb (tu so na prvem mestu »Nasadi oljk in vinogradov«), pač
