Page 149 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 149
skoturistična regija Slovenska Istra
Slika 38: Izbrane asociacije ob omembi imena Slovenska Istra in njihov rang. 149
pa po številu prvih navedb (več kot 100). Zelo visoko je tudi kategorija
»Morje in sredozemsko podnebje«, medtem ko so ostale asociacije pre-
cej manjkrat rangirane (slika 38). Lahko bi rekli, da sta obe tipični sorti,
»Refošk in malvazija«, v povezavi z nasadi oljk in vinogradov relativno
močno ugnezdeni v imaginarij populacije anketirancev – vsaj če ju pri-
merjamo z ostalimi prepoznavnimi pokrajinskim »simboli« Slovenske
Istre. Da ne bi zgolj sugerirali ponujenih možnosti asociacij, ki smo jih iz-
luščili iz literature, raziskave delfi in analize vsebine relevantnih spletnih
strani, smo anketirancem ponudili tudi možnost »Drugo«. Dobili smo
kar 73 asociacij, z izjemo dveh drugače zapisanih, vendar so medsebojno
(ali pa z že ponujenimi asociacijami) tudi precej sorodne. Primerjava med
regijami, kolikor je ta možna, pokaže malenkostno odstopanje v prime-
ru osrednjeslovenske in koroške regije, kjer je na prvem mestu asociacija
»Morje in sredozemsko podnebje«, medtem ko so v primorsko-notranj-
ski in goriški regiji na drugem mestu »Nasadi oljk in vinogradi«.
Pri vprašanjih, povezanih z vinom, izvemo, da velika večina anketi-
rancev (85 %) uživa vino, vendar v zmernih količinah (največ jih popije do
1 liter vina mesečno). Med anketiranci je 14 % takih, pri katerih vino pri-
delujejo doma. Med njimi so očitno butični pridelovalci za lastne potrebe
pa tudi taki, kjer gre že za večjo pridelavo. Drugi dve vprašanji sta se na-
našali na vinskoturistično udejstvovanje anketirancev. Dobrih 40 % jih v
času potovanja obišče tudi vinske kleti ali vinske prireditve. Skoraj 70 %
pa bi jih kot vinski turisti preživelo nekaj dni v Slovenski Istri (slika 39).
Struktura odgovorov anketirancev po statističnih regijah je skorajda
povsem identična in kakšnih posebnih razlik torej ni.
Spodnja slika prikazuje, koliko so anketirancem poznane tipične sor-
te oziroma vina Slovenske Istre. Vidimo, da so refošk, malvazija in mu-
Slika 38: Izbrane asociacije ob omembi imena Slovenska Istra in njihov rang. 149
pa po številu prvih navedb (več kot 100). Zelo visoko je tudi kategorija
»Morje in sredozemsko podnebje«, medtem ko so ostale asociacije pre-
cej manjkrat rangirane (slika 38). Lahko bi rekli, da sta obe tipični sorti,
»Refošk in malvazija«, v povezavi z nasadi oljk in vinogradov relativno
močno ugnezdeni v imaginarij populacije anketirancev – vsaj če ju pri-
merjamo z ostalimi prepoznavnimi pokrajinskim »simboli« Slovenske
Istre. Da ne bi zgolj sugerirali ponujenih možnosti asociacij, ki smo jih iz-
luščili iz literature, raziskave delfi in analize vsebine relevantnih spletnih
strani, smo anketirancem ponudili tudi možnost »Drugo«. Dobili smo
kar 73 asociacij, z izjemo dveh drugače zapisanih, vendar so medsebojno
(ali pa z že ponujenimi asociacijami) tudi precej sorodne. Primerjava med
regijami, kolikor je ta možna, pokaže malenkostno odstopanje v prime-
ru osrednjeslovenske in koroške regije, kjer je na prvem mestu asociacija
»Morje in sredozemsko podnebje«, medtem ko so v primorsko-notranj-
ski in goriški regiji na drugem mestu »Nasadi oljk in vinogradi«.
Pri vprašanjih, povezanih z vinom, izvemo, da velika večina anketi-
rancev (85 %) uživa vino, vendar v zmernih količinah (največ jih popije do
1 liter vina mesečno). Med anketiranci je 14 % takih, pri katerih vino pri-
delujejo doma. Med njimi so očitno butični pridelovalci za lastne potrebe
pa tudi taki, kjer gre že za večjo pridelavo. Drugi dve vprašanji sta se na-
našali na vinskoturistično udejstvovanje anketirancev. Dobrih 40 % jih v
času potovanja obišče tudi vinske kleti ali vinske prireditve. Skoraj 70 %
pa bi jih kot vinski turisti preživelo nekaj dni v Slovenski Istri (slika 39).
Struktura odgovorov anketirancev po statističnih regijah je skorajda
povsem identična in kakšnih posebnih razlik torej ni.
Spodnja slika prikazuje, koliko so anketirancem poznane tipične sor-
te oziroma vina Slovenske Istre. Vidimo, da so refošk, malvazija in mu-
