Page 150 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 150
Vinski turizem z geografskim poreklom
Slika 39: Struktura odgovorov vseh anketirancev na vinske in vinskoturistične vsebine.
150
Slika 40: Poznavanje starih lokalnih (avtohtonih) sort Slovenske Istre.
škat zelo prepoznane sorte in so si glede tega tudi precej enakovredne.
Precej bolj je nejasna slika pri morebitnih drugih lokalnih (avtohtonih ali
starih) sortah, kar nakazuje največji delež odgovorov »ne vem«. Pri tis-
tih, ki trdijo, da poznajo ali da so že poskusili te druge sorte, pa v njiho-
vih odgovorih vidimo, da jih samo 6 od 34 navaja ustrezne stare lokalne
sorte. Štirje navajajo cipro, dva kanarjolo, po eden pa še maločrn, plavino
in črno borgonjo.
Pri vprašanju o pomembnosti izbranih značilnosti Slovenske Istre (te
smo sintetizirali z združevanjem identificiranih elementov iz raziskave
delfi VS in TGS) smo prišli do precej podobnih ocen, kot so jih podali
izvedenci. Najnižje je bila ocenjena pomembnost kategorije »Prisotnost
različnih kultur ter poznavanje jezikov« (3,5), pod 4 pa sta bili v povpre-
čju ocenjeni še »Kulturne, športne in druge prireditve« (3,9) ter »Ob-
stoječa slaba turistična infrastruktura« (3,7). Pri slednji smo z besedico
»slaba« nadomestili v raziskavi delfi zapisano »dobra«, kar so nekate-
ri pravilno zaznali. Največji pomen so anketiranci pripisali naslednjim
značilnostim: »Tipična lokalna živila in kulinarika v povezavi z vinom«
(4,5), »Dolgoletna tradicija gojenja oljk in vinske trte« (4,4), »Značilne
lokalne sorte grozdja in vina« (4,3) ter »Sredozemski značaj ljudi« (4,3).
Vidimo torej, da sta (tipična) trta in vino prepoznana kot zelo pomemben
element pri razvoju vinskoturistične destinacije Slovenske Istre (slika 41).
Slika 39: Struktura odgovorov vseh anketirancev na vinske in vinskoturistične vsebine.
150
Slika 40: Poznavanje starih lokalnih (avtohtonih) sort Slovenske Istre.
škat zelo prepoznane sorte in so si glede tega tudi precej enakovredne.
Precej bolj je nejasna slika pri morebitnih drugih lokalnih (avtohtonih ali
starih) sortah, kar nakazuje največji delež odgovorov »ne vem«. Pri tis-
tih, ki trdijo, da poznajo ali da so že poskusili te druge sorte, pa v njiho-
vih odgovorih vidimo, da jih samo 6 od 34 navaja ustrezne stare lokalne
sorte. Štirje navajajo cipro, dva kanarjolo, po eden pa še maločrn, plavino
in črno borgonjo.
Pri vprašanju o pomembnosti izbranih značilnosti Slovenske Istre (te
smo sintetizirali z združevanjem identificiranih elementov iz raziskave
delfi VS in TGS) smo prišli do precej podobnih ocen, kot so jih podali
izvedenci. Najnižje je bila ocenjena pomembnost kategorije »Prisotnost
različnih kultur ter poznavanje jezikov« (3,5), pod 4 pa sta bili v povpre-
čju ocenjeni še »Kulturne, športne in druge prireditve« (3,9) ter »Ob-
stoječa slaba turistična infrastruktura« (3,7). Pri slednji smo z besedico
»slaba« nadomestili v raziskavi delfi zapisano »dobra«, kar so nekate-
ri pravilno zaznali. Največji pomen so anketiranci pripisali naslednjim
značilnostim: »Tipična lokalna živila in kulinarika v povezavi z vinom«
(4,5), »Dolgoletna tradicija gojenja oljk in vinske trte« (4,4), »Značilne
lokalne sorte grozdja in vina« (4,3) ter »Sredozemski značaj ljudi« (4,3).
Vidimo torej, da sta (tipična) trta in vino prepoznana kot zelo pomemben
element pri razvoju vinskoturistične destinacije Slovenske Istre (slika 41).
