Page 26 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Vinski turizem z geografskim poreklom

ni tokovi se na začetku naslanjajo na izkušnjo posameznih vinskih kleti,
razvoj vinske ceste pa povzroči povečano kroženje turistov, razkropljenih
po regiji, in izkušnja (vinske) regije postaja vse pomembnejša. V smislu
marketinga je na 1. stopnji zavedanje vinskoturističnih produktov šibko
in investiranje v marketing skromno. Z razvojem vinskega turizma na 2.
stopnji se zavedanje okrepi in pojavijo se pobude za skupno promocijo.
Do 3. stopnje postane vinskoturistični produkt kompleksnejši. Vklju-
čuje dogodke in festivale, formalna in neformalna partnerstva ter pro-
mocijo javnega in zasebnega marketinškega sektorja. V konkurenčnem
pozicioniranju vinskoturistične destinacije postane pomembna regional-
na znamka (brand). Do 3. stopnje se pojavijo grozdi vinskih podjetij, ki
se povežejo z drugimi grozdi, npr. s prehranskim. K razvoju pripomore-
jo informacijski tokovi, v katere se vključujejo vinski konzorciji in vinski
26 inštituti ali pa tudi združenja in povezave z univerzo (Carmichael in Se-
nese 2012).

Potovanja po podeželski pokrajini z namenom doživetja številnih
vinskih kleti in ostalih zanimivosti postanejo očitnejša z razvojem vinske
turistične regije. Ker postajajo vinske regije vedno bolj odvisne od turi-
stičnih prihodkov, je ohranitev ekonomske uspešnosti te dejavnosti ved-
no bolj pomembna (Skinner 2000 po Carmichael in Senese 2012). Razli-
kovati je seveda treba med ohranjanjem vinogradniško-vinarske pridelave
in razvijanjem vinskega turizma v skladu s principi trajnostnega razvoja.
Neomejen razvoj lahko drastično spremeni turistično regijo in vpliva na
izkušnjo tako turistov kot tudi lokalnih prebivalcev.