Page 25 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Dosedanje raziskave in relevantna literatura

Stopenjski model za vinskoturistične destinacije

St. 1 St. 2 St. 3

Stopnja 1 Stopnja 2 Stopnja 3

Razvoj omrežja - nekaj jeder je povezanih - razvoj povezav in
- ni integracije - šibka povezanost/ omrežja (infrastruktura)
- ločena jedra
- ni povezanosti integracija - visoka stopnja povezano-
sti

Prihod turistov - ustanovitev vinske ceste - turisti so razpršeni
- majhni premiki - turisti se premikajo po vsej regiji

med vinskimi kletmi po vinski cesti - pomembna je »regijska
- nepovezane vinske kleti - obisk nekaj vinskih kleti, izkušnja«
- posamezne atrakcije
drugih atrakcij in 25
in območja aktivnosti sorodnih vsebin

Marketing - srednje zavedanje - močno zavedanje
- šibko zavedanje vinskega turizma vinskoturističnega
produkta
vinskoturističnega - nekaj skupnih promocij
produkta - nekaj skupnih dogodkov - formalno in neformalno
- neodvisni operaterji - identiteta znamke marketinško partnerstvo
- majhne investicije
v marketing - javni in zasebni
marketinški sektor
- nerazvito znamčenje
- prireditve in festivali
- regijsko znamčenje

Ustanavljanje - grozd v nastajanju - funkcionalna
poslovnih grozdov povezava med grozdi
- ni grozdov (npr. vino/hrana)

- informacijski tokovi
med poslovnimi
dejavnostmi

Slika 1: Tristopenjski model razvoja vinskoturistične destinacije
(vir: Carmichael in Senese 2012).

model za analizo konkurenčnosti in trajnostnosti na primeru dveh ka-
nadskih vinskih regij:

– Stopnja 1 (St. 1), neodvisne vinske kleti,
– Stopnja 2 (St. 2), razvoj vinskega turizma,
– Stopnja 3 (St. 3), integr,acija vinskega turizma.

Slika 1 prikazuje podrobnosti tristopenjskega modela. Omrežja se
spreminjajo, od nepovezanosti do šibke in močne povezanosti. Turistič-