Page 29 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 29
Vinske regije po svetu in pri nas 29
kaj poenostavljen pogled. Vsaj posredno si tako lahko pomagamo s pred-
hodno omenjenim splošnim marketinškim vidikom (identitete) regije.
Po Bruwerju je na ta način imidž (blagovna znamka) vinske regije pove-
zan s percepcijo oziroma prepričanjem o določeni zaokroženi vinski pok-
rajini (»winescape«), ki je navadno celostni in večdimenzionalni prostor
z notranje povezanimi naravnimi in družbeno-kulturnimi sestavinami
(Bruwer 2004 po Johnson in Bruwer 2007).
Pri vinski regiji se tako prepletajo naslednji vinskopokrajinski ele-
menti (Johnson in Bruwer 2007, 277):
– vinogradi,
– vinske kleti in druga infrastruktura,
– vina,
– naravna pokrajina,
– lokalno prebivalstvo in obiskovalci,
– kulturna dediščina (mesta, zgradbe, arhitektura, posebni arte-
fakti itd.).
Identiteta vinske regije oziroma njen terroir sta prav gotovo ključna
pri oblikovanju in načrtovanju (samo)promocije vinske regije, ki se najo-
čitneje izraža v predstavitvi značilnosti njenega osrednjega proizvoda ozi-
roma pridelka – vina. Remaud in Lockshin (2009) predstavljata potenci-
alno težišče promocijskih aktivnosti od poudarjanja tipične sorte grozdja
do izpostavljanja geografskega porekla oziroma imena vinske regije. Spra-
šujeta pa se tudi, ali ni morda v dobi vinskega turizma primerneje evi-
dentirati in poudariti tiste vinske in turistične atrakcije, ki bi delovale
kot sredstvo za dvigovanje regionalne zavesti (Remaud in Lockshin 2009,
80). Vidimo lahko, da je izbor ustreznih politik oblikovanja identitet vin-
skih regij ključno vprašanje načrtovanja, usmerjanja in razvoja vinskega
turizma.
Koncept terroir
Na tej točki je primerno vpeljati koncept terroir. Gre za pojem, ki se zara-
di svoje večpomenskosti izmika natančnemu prevodu in kot tak raje osta-
ja v originalnem zapisu, tako v slovenščini kot tudi v tujih jezikih. V fran-
coskem izvirniku ima kar tri splošne pomene, in sicer: a) teritorij oziroma
regija, b) manjše zemljišče, domnevno zelo kakovostno oziroma kmetij-
sko primerno, c) figurativna opredelitev za podeželsko in provincialno
območje, kjer najdemo prav posebne domačine značilnega karakterja in
duha (Vaudour 2002).
kaj poenostavljen pogled. Vsaj posredno si tako lahko pomagamo s pred-
hodno omenjenim splošnim marketinškim vidikom (identitete) regije.
Po Bruwerju je na ta način imidž (blagovna znamka) vinske regije pove-
zan s percepcijo oziroma prepričanjem o določeni zaokroženi vinski pok-
rajini (»winescape«), ki je navadno celostni in večdimenzionalni prostor
z notranje povezanimi naravnimi in družbeno-kulturnimi sestavinami
(Bruwer 2004 po Johnson in Bruwer 2007).
Pri vinski regiji se tako prepletajo naslednji vinskopokrajinski ele-
menti (Johnson in Bruwer 2007, 277):
– vinogradi,
– vinske kleti in druga infrastruktura,
– vina,
– naravna pokrajina,
– lokalno prebivalstvo in obiskovalci,
– kulturna dediščina (mesta, zgradbe, arhitektura, posebni arte-
fakti itd.).
Identiteta vinske regije oziroma njen terroir sta prav gotovo ključna
pri oblikovanju in načrtovanju (samo)promocije vinske regije, ki se najo-
čitneje izraža v predstavitvi značilnosti njenega osrednjega proizvoda ozi-
roma pridelka – vina. Remaud in Lockshin (2009) predstavljata potenci-
alno težišče promocijskih aktivnosti od poudarjanja tipične sorte grozdja
do izpostavljanja geografskega porekla oziroma imena vinske regije. Spra-
šujeta pa se tudi, ali ni morda v dobi vinskega turizma primerneje evi-
dentirati in poudariti tiste vinske in turistične atrakcije, ki bi delovale
kot sredstvo za dvigovanje regionalne zavesti (Remaud in Lockshin 2009,
80). Vidimo lahko, da je izbor ustreznih politik oblikovanja identitet vin-
skih regij ključno vprašanje načrtovanja, usmerjanja in razvoja vinskega
turizma.
Koncept terroir
Na tej točki je primerno vpeljati koncept terroir. Gre za pojem, ki se zara-
di svoje večpomenskosti izmika natančnemu prevodu in kot tak raje osta-
ja v originalnem zapisu, tako v slovenščini kot tudi v tujih jezikih. V fran-
coskem izvirniku ima kar tri splošne pomene, in sicer: a) teritorij oziroma
regija, b) manjše zemljišče, domnevno zelo kakovostno oziroma kmetij-
sko primerno, c) figurativna opredelitev za podeželsko in provincialno
območje, kjer najdemo prav posebne domačine značilnega karakterja in
duha (Vaudour 2002).
