Page 28 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
Vinski turizem z geografskim poreklom
dele, ki orisujejo historično in družbeno naravo regije z različnih vidikov.
Regijo konceptualizira kot institucionalno posredovano družbeno sfero,
pri nastajanju katere (teoretično) sledimo štirim ključnim interaktivnim
fazam (Paasi 1986):
– oblikovanju teritorialnega okvira,
– razvoju konceptualne/simbolne oblike,
– nastanku institucij,
– izoblikovanju regionalnega zavedanja in identitete regije.
Identiteta regije je po Paasiju (1986; 2003) temeljni element regional-
ne identitete. Slednja je ključna z vidika prepoznavanja bistva regije, saj
povezuje objektivne/materialne (narava, kultura, gospodarstvo) in su-
bjektivne (posamične in kolektivne predstave) razsežnosti regije. Paasi
28 namreč razlikuje med identiteto regije in regionalnim zavedanjem ozi-
roma regionalno identiteto njenih prebivalcev (z drugimi besedami: ob-
čutenje prebivalcev domače regije). Identiteto regije prav tako deli na
»objektivno«, kar označi kot poskus objektivizacije z znanstveno klasi-
fikacijo regije, in »subjektivno«, ki se nanaša na percepcijo regije s stra-
ni domačinov na eni in na predstave prebivalcev, ki živijo izven regije, na
drugi strani (Paasi 1986; Paasi 2003). Skratka, gre za notranjo podobo re-
gije in idejo razlikovanja »značilnih« potez regije domačinov nasproti
»tipičnim« znakom drugih regij in tamkajšnjih prebivalcev.
Zunanja podoba (imidž) regije tako deluje kot njen »poster« (Kle-
menčič 2005, 12). Kot reakcija na globalizacijske procese prihaja do okre-
pljenih lokalizmov in regionalizmov, ki poudarjajo pomen regije in regio-
nalne identitete. Regija je tako po Klemenčiču postala (tudi) tržno blago,
medtem ko »različni dejavniki moči skušajo uveljavljati svoje ‚regije‘ z
namenom, da bi uveljavljali svoje interese (turistične, planerske, razvoj-
ne, politične in druge regije)« (Klemenčič 2005, 7). Identiteta regije lah-
ko torej postane promocijska strategija za pritegnitev investitorjev oziro-
ma potrošnikov regionalnih produktov.
Enako ali pa morda še toliko bolj to velja za vinske regije, ki so
konkretna, »prepozna(v)na« in poimenovana, torej precej natančno
opredeljena (arbitrarno določena) vinorodna območja. Vsekakor gre – v
kvalitativnem smislu – za specifična produkcijska območja (Dickenson
1990, 19). Glede na to, da so razmejevanja oziroma regionalizacije prete-
žno v domeni geografov, nas tudi zanima, kako je z njihovo participacijo
v kontekstu določanja vinskih regij pri nas.
Pri poskusu definicije vinske regije bi njeno enačenje zgolj z obsegom
vinorodnega območja, tistim, kjer uspeva vinska trta, predstavljalo do-
dele, ki orisujejo historično in družbeno naravo regije z različnih vidikov.
Regijo konceptualizira kot institucionalno posredovano družbeno sfero,
pri nastajanju katere (teoretično) sledimo štirim ključnim interaktivnim
fazam (Paasi 1986):
– oblikovanju teritorialnega okvira,
– razvoju konceptualne/simbolne oblike,
– nastanku institucij,
– izoblikovanju regionalnega zavedanja in identitete regije.
Identiteta regije je po Paasiju (1986; 2003) temeljni element regional-
ne identitete. Slednja je ključna z vidika prepoznavanja bistva regije, saj
povezuje objektivne/materialne (narava, kultura, gospodarstvo) in su-
bjektivne (posamične in kolektivne predstave) razsežnosti regije. Paasi
28 namreč razlikuje med identiteto regije in regionalnim zavedanjem ozi-
roma regionalno identiteto njenih prebivalcev (z drugimi besedami: ob-
čutenje prebivalcev domače regije). Identiteto regije prav tako deli na
»objektivno«, kar označi kot poskus objektivizacije z znanstveno klasi-
fikacijo regije, in »subjektivno«, ki se nanaša na percepcijo regije s stra-
ni domačinov na eni in na predstave prebivalcev, ki živijo izven regije, na
drugi strani (Paasi 1986; Paasi 2003). Skratka, gre za notranjo podobo re-
gije in idejo razlikovanja »značilnih« potez regije domačinov nasproti
»tipičnim« znakom drugih regij in tamkajšnjih prebivalcev.
Zunanja podoba (imidž) regije tako deluje kot njen »poster« (Kle-
menčič 2005, 12). Kot reakcija na globalizacijske procese prihaja do okre-
pljenih lokalizmov in regionalizmov, ki poudarjajo pomen regije in regio-
nalne identitete. Regija je tako po Klemenčiču postala (tudi) tržno blago,
medtem ko »različni dejavniki moči skušajo uveljavljati svoje ‚regije‘ z
namenom, da bi uveljavljali svoje interese (turistične, planerske, razvoj-
ne, politične in druge regije)« (Klemenčič 2005, 7). Identiteta regije lah-
ko torej postane promocijska strategija za pritegnitev investitorjev oziro-
ma potrošnikov regionalnih produktov.
Enako ali pa morda še toliko bolj to velja za vinske regije, ki so
konkretna, »prepozna(v)na« in poimenovana, torej precej natančno
opredeljena (arbitrarno določena) vinorodna območja. Vsekakor gre – v
kvalitativnem smislu – za specifična produkcijska območja (Dickenson
1990, 19). Glede na to, da so razmejevanja oziroma regionalizacije prete-
žno v domeni geografov, nas tudi zanima, kako je z njihovo participacijo
v kontekstu določanja vinskih regij pri nas.
Pri poskusu definicije vinske regije bi njeno enačenje zgolj z obsegom
vinorodnega območja, tistim, kjer uspeva vinska trta, predstavljalo do-
