Page 30 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 30
Vinski turizem z geografskim poreklom
V osnovi je razlaga pojma terroir zelo geografska. Tim Unwin (2012)
to potrdi že v naslovu svojega odličnega preglednega prispevka, ko nava-
ja, da je terroir v samem srcu geografije. Ključno vprašanje, ki so si ga v
povezavi s terroirjem teoretiki zastavljali že pred Unwinom, pa je nasled-
nje: kaj je tisto, kar (najbolj) določa kakovost vina? Odgovori so se sukali
(in se še vedno) od enačenja terroirja s talnimi razmerami (in kakovostjo
prsti) do podnebja kot odločujočega dejavnika (oboje je seveda determi-
nistični pogled). Na drugi strani pa posibilisti dajejo večji poudarek mož-
nostim človekovega odziva in njegovega prilagajanja naravnemu okolju
(Dickenson 1990). Van Leeuwen in Seguin (2006) prepoznavata težav-
nost znanstvene opredelitve terroirja, saj gre za preplet mnogih naravnih
in družbenih dejavnikov. Racionalno definicijo skuša podati Bohmrich
(1996), ki terroir povzame kot obstoječi (čeprav pogosto nejasen) odnos
30 ali interakcijo med človekom in dejavniki fizičnega okolja (podnebje, re-
lief in prst), ki nudijo določen potencial, četudi pogosto neznan, za pre-
nos specifičnega karakterja v prepoznaven kmetijski pridelek (ki ni nujno
vino). Terroir kljub živahnim razpravam ostaja še dokaj nejasen in nedefi-
niran pojem (Bohmrich 1996, 44).
Konceptualizacijo terroirja v dobršni meri nadgradi že omenjena
francoska avtorica Emmanuelle Vaudour. Pomeni, s katerimi skuša opi-
sati njegovo bistvo a, so: edinstvenost, poreklo, specifičnost in osebnost
oziroma značajnost. Ti opisi vključujejo različne vidike, iz katerih izhaja-
jo štirje tipi terroirja (Vaudour 2002, 119–120):
– hranilni, gojitveni (nutriment, plant-growing) terroir,
– teritorialni, prostorski (territory, space) terroir,
– identitetni, zavestni (identity, conscience) terroir in
– promocijski, oglaševalski (advertising, slogan) terroir.
Na tovrstno razumevanje terroirja se nasloni Gačnik (2014a), ki v
kontekstu slovenskih vinskih zgodb in vinskih identitet posebej pouda-
ri potrebo po razumevanju in interpretaciji t. i. kulturološkega terroirja,
kar lahko razumemo tudi kot reakcijo na pretirano naravoslovno-tehnič-
ni pogled na ta koncept v slovenskem prostoru. Sčasoma se je ta pogled
prilagodil tudi pri nas in se v dolgih razpravah v okviru krovne Mednaro-
dne organizacije za vinsko trto in vino izoblikoval v konsenzualno spreje-
to definicijo (OIV 2010):
Vinogradniški terroir je pojem, ki se nanaša na določeno območje, kjer se
kolektivno znanje o vzajemnem delovanju med opredeljivim fizikalnim in
biološkim okoljem ter uporabljeno vinogradniško-vinarsko prakso razvi-
je, s tem pa zagotavlja razlikovalne značilnosti pridelkov in proizvodov, ki
V osnovi je razlaga pojma terroir zelo geografska. Tim Unwin (2012)
to potrdi že v naslovu svojega odličnega preglednega prispevka, ko nava-
ja, da je terroir v samem srcu geografije. Ključno vprašanje, ki so si ga v
povezavi s terroirjem teoretiki zastavljali že pred Unwinom, pa je nasled-
nje: kaj je tisto, kar (najbolj) določa kakovost vina? Odgovori so se sukali
(in se še vedno) od enačenja terroirja s talnimi razmerami (in kakovostjo
prsti) do podnebja kot odločujočega dejavnika (oboje je seveda determi-
nistični pogled). Na drugi strani pa posibilisti dajejo večji poudarek mož-
nostim človekovega odziva in njegovega prilagajanja naravnemu okolju
(Dickenson 1990). Van Leeuwen in Seguin (2006) prepoznavata težav-
nost znanstvene opredelitve terroirja, saj gre za preplet mnogih naravnih
in družbenih dejavnikov. Racionalno definicijo skuša podati Bohmrich
(1996), ki terroir povzame kot obstoječi (čeprav pogosto nejasen) odnos
30 ali interakcijo med človekom in dejavniki fizičnega okolja (podnebje, re-
lief in prst), ki nudijo določen potencial, četudi pogosto neznan, za pre-
nos specifičnega karakterja v prepoznaven kmetijski pridelek (ki ni nujno
vino). Terroir kljub živahnim razpravam ostaja še dokaj nejasen in nedefi-
niran pojem (Bohmrich 1996, 44).
Konceptualizacijo terroirja v dobršni meri nadgradi že omenjena
francoska avtorica Emmanuelle Vaudour. Pomeni, s katerimi skuša opi-
sati njegovo bistvo a, so: edinstvenost, poreklo, specifičnost in osebnost
oziroma značajnost. Ti opisi vključujejo različne vidike, iz katerih izhaja-
jo štirje tipi terroirja (Vaudour 2002, 119–120):
– hranilni, gojitveni (nutriment, plant-growing) terroir,
– teritorialni, prostorski (territory, space) terroir,
– identitetni, zavestni (identity, conscience) terroir in
– promocijski, oglaševalski (advertising, slogan) terroir.
Na tovrstno razumevanje terroirja se nasloni Gačnik (2014a), ki v
kontekstu slovenskih vinskih zgodb in vinskih identitet posebej pouda-
ri potrebo po razumevanju in interpretaciji t. i. kulturološkega terroirja,
kar lahko razumemo tudi kot reakcijo na pretirano naravoslovno-tehnič-
ni pogled na ta koncept v slovenskem prostoru. Sčasoma se je ta pogled
prilagodil tudi pri nas in se v dolgih razpravah v okviru krovne Mednaro-
dne organizacije za vinsko trto in vino izoblikoval v konsenzualno spreje-
to definicijo (OIV 2010):
Vinogradniški terroir je pojem, ki se nanaša na določeno območje, kjer se
kolektivno znanje o vzajemnem delovanju med opredeljivim fizikalnim in
biološkim okoljem ter uporabljeno vinogradniško-vinarsko prakso razvi-
je, s tem pa zagotavlja razlikovalne značilnosti pridelkov in proizvodov, ki
