Page 31 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
Vinske regije po svetu in pri nas 31
imajo svoje poreklo na tem območju. Terroir vključuje edinstvene značil-
nosti tal, topografije, podnebja, pokrajine in biodiverziteto. (Uradni prevod
SDVVS – Strokovnega društva vinogradnikov in vinarjev Slovenije)1
Če je pri geografiji vina v teoretskem pogledu kaj resnično
vznemirljivega, je to nedvomno tema, povezana s pojmom terroir. Prep-
rosti prevod te besede v »zemljišče« ali »prst« je veliko premalo, saj
gre za koncept, ki pomeni precej več. Terroir namreč uteleša prepričanje,
da vsako vino vsebuje značilnosti okolja, v katerem dozoreva grozdje. Pri
tem so torej poleg dejavnikov fizičnega okolja pomembni tudi kulturni vi-
diki. Skratka uteleša prepričanje, da je pri razumevanju terroirja geografi-
ja tista, ki da vinu smisel prostora (sense of place) in ga dela posebnega ozi-
roma drugačnega od vin, ki so pridelana drugje. Lahko samo pritrdimo
Doughertyju (2012), ki meni, da je terroir močan geografski koncept, saj
vključuje in povezuje prostorske elemente naravnega okolja ter jih sinte-
tizira z družbenoekonomskimi dejavniki. To pa je tudi eno od temeljnih
načel geografije.
To se kaže tudi v aplikativnosti samega koncepta terroir, ko mnoge
države vzpostavijo zavezujoče sisteme pravil, ki definirajo specifične vin-
ske regije: npr. francoski AOC – Appellation d’Origine Contrôlée, itali-
janski DOC(G) – Denominazione di Origine Controllata (e Garantita)
ali pa ameriški AVA – American Viticultural Area (Dougherty 2012). V
Sloveniji je tovrstna delitev zakonsko opredeljena na tri vinorodne dežele
in devet vinorodnih okolišev (Zakon o vinu 2006).
Za evropsko vinogradniško tradicijo večstoletnega ali tisočletnega
eksperimentiranja z iskanjem najprimernejših leg in pogojev za rast vin-
ske trte velja, da so vinarji postopoma identificirali najboljše sorte grozdja
za pridelavo vina v določeni vinski regiji. Zlasti v Franciji, Italiji in Špani-
ji težko najdemo steklenico vina, na kateri bo napisano ime sorte grozdja,
saj že ime regije oziroma geografsko poreklo predpostavlja vsebino (vino)
iz točno določene sorte ali sort, če gre za zvrst. Rdeče vino iz Burgundije
je tako vedno modri pinot (burgundec), za toskanski chianti je jasno, da
gre za sorto sangiovese, vino barolo je iz sorte nebbiolo in famozni bordoj-
ci so vedno iz kombinacije cabernet sauvignona, merlota in cabernet fran-
ca (Dougherty 2012).
1 Definicija se v originalu glasi: »Vitivinicultural ‚terroir‘ is a concept which refers to an
area in which collective knowledge of the interactions between the identifiable physical
and biological environment and applied vitivinicultural practices develops, providing
distinctive characteristics for the products originating from this area. ‚Terroir‘ includes
specific soil, topography, climate, landscape characteristics and biodiversity features.«
(OIV 2010).
imajo svoje poreklo na tem območju. Terroir vključuje edinstvene značil-
nosti tal, topografije, podnebja, pokrajine in biodiverziteto. (Uradni prevod
SDVVS – Strokovnega društva vinogradnikov in vinarjev Slovenije)1
Če je pri geografiji vina v teoretskem pogledu kaj resnično
vznemirljivega, je to nedvomno tema, povezana s pojmom terroir. Prep-
rosti prevod te besede v »zemljišče« ali »prst« je veliko premalo, saj
gre za koncept, ki pomeni precej več. Terroir namreč uteleša prepričanje,
da vsako vino vsebuje značilnosti okolja, v katerem dozoreva grozdje. Pri
tem so torej poleg dejavnikov fizičnega okolja pomembni tudi kulturni vi-
diki. Skratka uteleša prepričanje, da je pri razumevanju terroirja geografi-
ja tista, ki da vinu smisel prostora (sense of place) in ga dela posebnega ozi-
roma drugačnega od vin, ki so pridelana drugje. Lahko samo pritrdimo
Doughertyju (2012), ki meni, da je terroir močan geografski koncept, saj
vključuje in povezuje prostorske elemente naravnega okolja ter jih sinte-
tizira z družbenoekonomskimi dejavniki. To pa je tudi eno od temeljnih
načel geografije.
To se kaže tudi v aplikativnosti samega koncepta terroir, ko mnoge
države vzpostavijo zavezujoče sisteme pravil, ki definirajo specifične vin-
ske regije: npr. francoski AOC – Appellation d’Origine Contrôlée, itali-
janski DOC(G) – Denominazione di Origine Controllata (e Garantita)
ali pa ameriški AVA – American Viticultural Area (Dougherty 2012). V
Sloveniji je tovrstna delitev zakonsko opredeljena na tri vinorodne dežele
in devet vinorodnih okolišev (Zakon o vinu 2006).
Za evropsko vinogradniško tradicijo večstoletnega ali tisočletnega
eksperimentiranja z iskanjem najprimernejših leg in pogojev za rast vin-
ske trte velja, da so vinarji postopoma identificirali najboljše sorte grozdja
za pridelavo vina v določeni vinski regiji. Zlasti v Franciji, Italiji in Špani-
ji težko najdemo steklenico vina, na kateri bo napisano ime sorte grozdja,
saj že ime regije oziroma geografsko poreklo predpostavlja vsebino (vino)
iz točno določene sorte ali sort, če gre za zvrst. Rdeče vino iz Burgundije
je tako vedno modri pinot (burgundec), za toskanski chianti je jasno, da
gre za sorto sangiovese, vino barolo je iz sorte nebbiolo in famozni bordoj-
ci so vedno iz kombinacije cabernet sauvignona, merlota in cabernet fran-
ca (Dougherty 2012).
1 Definicija se v originalu glasi: »Vitivinicultural ‚terroir‘ is a concept which refers to an
area in which collective knowledge of the interactions between the identifiable physical
and biological environment and applied vitivinicultural practices develops, providing
distinctive characteristics for the products originating from this area. ‚Terroir‘ includes
specific soil, topography, climate, landscape characteristics and biodiversity features.«
(OIV 2010).
